Knjižnica Kočevje je v torek, 19. novembra, ob 19. uri, v Tednu splošnih knjižnic gostila
predstavitev knjige PODOBE ŽIVALI NAŠIH GORA avtorja MIHE MARENČEJA.
Miha Marenče, rojen 29.8.1949 v Ljubljani, spec., univ. dipl. ing. gozdarstva, je svojo poklicno pot začel kot revirni gozdar v Polhograjskem hribovju, nadaljeval kot gozdarski inšpektor na Gorenjskem, nato pa večino delovne dobe preživel v javnem zavodu Triglavski narodni park. Kot specialist gozdarstva s področja nege in urejanja gozdne krajine je sodeloval pri usklajevanju gozdarskih del s cilji in namenom narodnega parka. Pozneje se je povsem posvetil strokovnemu delu na področju varstva in upravljanja živali prosto živečih vrst v Triglavskem narodnem parku. Napisal je več strokovnih prispevkov in poljudne publikacije. V letu 2018 je v samozaložbi izdal svoj prvenec Zgodbe starega macesna.
Ljubitelj narave je v knjigi Podobe živali naših gora zapisal zgodbe, ki so jih navdihnila resnična srečanja z gorskimi živalmi. “Ni treba govoriti, da nas pomirjajo in navdušujejo s svojo pojavnostjo in oglašanjem ter vedno znova presenečajo s spoznanjem, kako neverjetno so prilagojene težkim razmeram za preživetje v gorski Naravi,” pravi. Z zgodbami si želi naravo in njene živali približati ljudem, sploh otrokom.
Iz knjige: »Slovenci imamo izvirno in neponovljivo pripoved o Zlatorogu. Saj jo poznate, mar ne? Zlatorog je bil bel gams z zlatimi roglji, ki se je zaradi smrtne rane trentarskemu lovcu maščeval tako, da ga je pahnil v prepad. Iz jeze je nato razril svet pod Triglavom v kamnito puščavo, iz njegove ranjene krvi pa so zrasle triglavske rože. Prva med njimi je Zlatoroga pozdravila. Ta izvirna ljudska pripoved ima nedvoumno sporočilo, kaj čaka človeka, če bo Naravo uničeval. Svarilo iz ljudske pripovedi o Zlatorogu naj bo zato kažipot, ki nas bo usmerjal v prizanesljive odločitve in ravnanja do Narave in nas samih.«
Sproščena predstavitev se je razvila v pogovor z občinstvom, nekaj pomembnih besed o pomenu narave, v kateri živimo, je dodal gospod mag. Janez Černač, predstavitev pa je popestril tudi gospod Janez Konečnik s svojimi posnetki ruševcev.