KNJIŽNI MOLJ
26. 11. 2021
O’NEILL, POPPY: BODI POGUMEN: VODNIK ZA PREMAGOVANJE SRAMEŽLJIVOSTI ZA OTROKE
Primus, 2021
V tem priročniku in delovnem zvezku hkrati bodo otroci med sedmim in enajstim letom našli odlične vaje ter tehnike, ki temeljijo na metodah kognitivno-vedenjske terapije. Z njimi bodo lažje premagovali sramežljivost, odkrivali, kaj zares pomeni biti pogumen in kako biti to, kar si. V tem življenjskem obdobju otrokom namreč postane pomembno, kaj si o njih mislijo drugi. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi starši in skrbniki. Šele ko otroci začutijo, da jih odrasli razumejo, se namreč lažje izrazijo, opogumijo in, kadar je potrebno, premagajo sramežljivost.
Odličen priročnik, ki ga otroci lahko uporabljajo samostojno ali skupaj s starši.
Odlomek iz besedila:
»Do tega, kako postati pogumen, ne vodi nobena bližnjica; to je vseživljenjska navada, kar pa obenem pomeni, da ni nikdar prepozno, da jo začnemo usvajati.«
HIRSCHMANN, KRIS: S PACKARIJAMI DO ZNANJA
Učila, 2021
Zabaven, zvedav in nagajiv priročnik najbolj nagovarja otroke druge triade. V njem bodo našli šestnajst smrdljivih poskusov, bolje rečeno packarij, s katerimi bodo ugotovili, da je naravoslovje lahko zabavno in privlačno. Med drugim bodo odkrili, zakaj je sluz sluzasta, zakaj nekatere stvari neznansko smrdijo, kako narediti ognjenik iz limone ali kako razmnožiti deževnike. Mali znanstveniki morajo pred vsakim poskusom upoštevati pet pravil, ki veljajo v laboratoriju. A pozor – knjiga kar prekipeva od osupljivih poskusov, ki pa nikakor niso za mevže in tiste z občutljivim nosom…
Odlomek iz besedila:
»Deževniki so lepljivi in malce sluzasti. Zato so idealni ljubljenčki, kajne? S preprosto farmo deževnikov uživaš med opazovanjem življenja vijugastih deževnikov.«
BALLERINI, LUIGI: MIRA VE VSE
Sodobnost International, 2021
Italijanski zdravnik, psihoanalitik, novinar in publicist se pri svojem delu vsakodnevno srečuje z mladimi in ve, s kakšnimi izzivi ter težavami se ti srečujejo. Prav zato mu je uspelo ustvariti izredno aktualen znanstvenofantastičen roman. Tako kot njegovi knjižni junaki smo tudi mi obkroženi z vsakovrstnimi pametnimi napravami – od telefonov, igrač, do avtomobilov in gospodinjskih aparatov. Še celo pohištvo je pametno … Pristno svobodo in zasebnost smo zabarantali za ceno udobja in stalnega nadzora.
Zgodba v romanu gre še korak dlje – namesto Googla je tu za vse odgovore vedno na voljo vsevedna, nevidna Mira. S pomočjo napravice – komunikatorja, pozna vse želje, potrebe in se nikoli ne zmoti. Izbrati zna celo pravega partnerja. Večini taka ureditev povsem ustreza, le peščica mladih se še upira temu krasnemu novemu svetu. Duha si krepijo s prebiranjem necenzuriranih in že davno prepovedanih literarnih klasikov. Skrivaj se organizirajo v celice pod okriljem Fronte, ki ima še bolj skrivnostnega vodjo, s katerim načrtujejo napad na Vlado. Nadaljevanje je pretresljivo, saj se pri branju ne moremo izogniti primerjavam z resničnostjo, v kateri živimo.
Vrhunsko branje, ki z odprtim koncem kar kliče po nadaljevanju …
Odlomek iz besedila:
»Če poznaš zgodovino, te nihče več ne more goljufati. Če bereš zgodbe, te nihče več ne more goljufati. /…/ Če bereš, si zastavljaš vprašanja, iščeš odgovore, najdeš rešitve. Če bereš, živiš. In tisti, ki živijo, so one druge vedno spravljali v strah. Tako nam pripoveduje zgodovina. Pod pogojem, da jo poznamo. Seveda.«
WEINBERGER, JULIANA: AUDREY HEPBURN IN ZVEZDNIŠKI SIJ
Učila, 2021
Nepozabna igralka se je rodila premožnemu britanskemu bankirju in nizozemski plemkinji. Ko je bila stara šest let, je zakon njenih staršev razpadel, oče je zapustil družino in malo Audrey je to zaznamovalo za vse življenje. Uteho je našla pri urah baleta. Sanjala je, da bo postala uspešna in svetovno znana primabalerina. Žal je v sanje mnogih deklet in fantov sredi prejšnjega stoletja kruto posegla druga svetovna vojna. Audrey se je z družino zaradi varnosti preselila na Nizozemsko k starim staršem, a med vojno so vsi trpeli hudo pomanjkanje. Odraščajoča baletka je v tem času bila pogosto zelo lačna, kar jo je telesno zaznamovalo za vse življenje in posledično uničilo njene sanje o baletu.
Naključja so Audrey kasneje pripeljala v filmske vode. Vse je osupnila s svojo naravnostjo, svežino, prirojeno eleganco in talentom, ki se ga sama niti ni zavedala. Pogosto je dvomila vase in svoje igralske sposobnosti, saj je v sebi videla le plesalko. Glamur, slava in bogastvo pa je nista osrečila. Njeno zasebno življenje je bilo prežeto z iskanjem ljubezni in prave družinske sreče. V sebi si je vedno želela biti predvsem dobra žena, mati in gospodinja, obenem pa je znala videti tudi pomanjkanje in potrebe tistih, ki niso imeli take sreče v življenju kot sama. Postala je neutrudna humanitarka in borka za boljše življenje vseh pomoči potrebnih.
Namesto odlomka pa citat Audrey Hepburn:
»Odkar obstaja svet, obstajajo tudi krivice na njem. Toda svet je eden in to postaja čedalje očitnejše, ko se manjša in smo čedalje bolj povezani. Zato tudi ni vprašanje, ali so tisti, ki imajo, moralno dolžni dati tistim, ki nimajo.«
Začetek vikenda naj vam polepša še pesem Toneta Pavčka Take dežele ni, ki je izšla letos, v pesniški zbirki Živa sporočila pri založbi Miš, v poklon in knjižni spomin na velikega poeta …
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna.
Sèm je stvarnik sejal nemir
in lepoto, ki je skoraj popolna,
in žalost, kot je ni na svetu nikjer.
Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna,
nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug,
nikjer ni nikoli tako bledikava zarja
skozi stoletja ohranjala up.
Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom,
ne veseljačijo tako dolgo v jesen
in nikjer ne kriče še pod betonom
o zelenem spominu svojim ljudem.
Nikjer niso hoste tako skrivnostne
z brezni in grapami, ki jih je zlo
polnilo s trupli, da njih belo okostje
sije potomcem v neprijazno temò.
Lepa je moja dežela. Lepa do muke.
Samo tu gruli prsteno grlo rim.
Samo tu so tudi groze manj hude.
Samo tu lahko živim.
Tokratno oddajo Knjižni molj je za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.
KNJIŽNI MOLJ
12.11. 2021
Dneve, od ponedeljka 15. do sobote 20. novembra, zaznamuje teden splošnih knjižnic.V tem prazničnem tednu bo Knjižnica Kočevje pripravila zanimive aktivnosti na temo BRANJA, ki je tudi rdeča nit letošnjega tedna splošnih knjižnic, saj v teh posebnih razmerah ugotavljajo, kako zelo pomembno je branje, ki spodbuja empatijo in razmislek o sebi in svetu.
Kaj pa vam priporočajo v branje?
RUPNIK, MAJDA: KNJIŽNIČAR NA BEGU
Primus, 2021
Jane je tridesetletni filozof, zaposlen v knjižnici. Knjižnice so ena redkih stvari, v katero Jane še verjame in prepričan je, da lahko z dobro knjigo (nekoga drugega ali pa s svojo) upravičiš svoj obstoj. Knjižnica je zanj posvečen kraj in prav tak je tudi naslov njegovega prvega romana – Knjižnica. Ko mu nekdanji sošolec, zdaj urednik in založnik, zavrne izdajo knjige, in ko zaradi nesoglasij v službi pusti delo knjižničarja,za nameček pa se še razide z dekletom, se pisker jeze in razočaranja do vrha napolni. Zateče se v primorske hribe, k dekletu, ki jo je mesto prav tako razočaralo. Jima bo v vasici, v zavetju gora in odrezani od sveta, uspelo najti svoj košček sreče?
Majda Rupnik, upokojenka, ki uresničuje svoje najbolj skrite mladostne sanje in piše svoj tretji roman, je napisala zgodbo, v kateri se ljubezen do knjig prepleta z ljudmi in naravo. A pazljivo, zgodba vas lahko tako prevzame, da vam potem, ko boste knjigo odložili, ostane še kar nekaj prostega časa, saj boste roman prebrali na mah!
Odlomek iz knjige:
»V hlevu bom uredil knjižnico.« »Kaj?« »Saj si rekla, da lahko kakšno stvar uredim po svoje.« »Jasno. Samo potem boš moral pozimi, če si boš zaželel kakšno knjigo, ven na mraz.« »Saj tam ne bodo moje knjige. To bo prava knjižnica. Taka za druge ljudi.« »Za katere druge? Na Gabrovem je manj kot dvajset ljudi, pa še ti najbrž niso nikoli videli knjižnice od znotraj.« »Saj prav zato. Potem so še ljudje po okoliških bregovih, a spodaj v vasi tudi ni knjižnice.« V smehu je skomignila z rameni, kot je zadnje čase pogosto počela. Ni mogel razvozlati, ali ga z gibom samo oponaša in draži ali mu poskuša nekaj povedati. »To pa bo zanimivo. Že zdaj vsi mislijo, da sva malo trčena.«
HOF, WIM: METODA WIMA HOFA: ODKLENITE SVOJ POLNI ČLOVEŠKI POTENCIAL
Primus, 2021
Wim Hof ali kot mu pravijo »ledeni človek«, v svoji knjigi, z nami deli metodo, ki jo lahko uporabi vsak, da okrepi svojo moč, vitalnost in zadovoljstvo. Wim pravi, da lahko s to preprosto metodo spremenimo svet, dušo za dušo. V tej knjižni uspešnici lahko preberete o edinstvenih vajah, ki vas bodo napolnile z energijo, spoznali boste, kako z vajami okrepiti in prebuditi srčno-žilni sistem, odkrijete lahko, kako so ljudje, ki to metodo uporabljajo, v številnih raziskavah na novo opredelili to, kaj je medicinsko mogoče – npr. resnične zgodbe in pričevanja ljudi o tem, da so ozdraveli in celo premagali kronične bolezni.
Pionir premikanja meja človeškega potenciala Wim Hof je postavil več svetovnih rekordov s svojimi dosežki vzdržljivosti in izpostavljanja mrazu. Oblečen le v kratke hlače je splezal na vrh Kilimandžara, bos pretekel polmaraton na severnem tečajniku in več kot sto dvanajst minut stal v zabojniku, pokrit z ledenimi kockami. Koristi njegove metode danes izvaja že na milijone ljudi, potrdilo pa jo je kar osem univerzitetnih znanstvenih raziskav.
Wim Hof vsakemu od nas sporoča: »Dobesedno lahko storite nemogoče. Premagate lahko bolezen, izboljšate svoje duševno zdravje in fizično moč ter celo nadzorujete svoje telo, tako da se je zmožno uspešno soočiti z vsako stresno situacijo.«
PRATCHETT, TERRY: MICENI SVOBODNI MOŽJE
Mladinska knjiga, 2021
Večkrat nagrajeni in izredno uspešen angleški pisatelj sir Terry Pratchett je avtor obsežne serije fantazijskih romanov o svetu Plošče, v katerega je umeščena tudi zgodba o Faniki Trpin, ki jo je v slovenščino prevedel Boštjan Gorenc, ilustrirala pa Laura Ellen Anderson.
Predstavljajte si travnata polja, zeleno gričevje, ki valovi v vročem poletnem soncu, ovce na paši, pastirice … pa modre možiclje nagle jeze, rečne pošasti, brezglave jezdece, viline in gobline. Vse to so Miceni svobodni možje – mladinski fantazijski roman, kjer se drobceni modri možiclji rdečih las, znani po kraji ovac, popivanju in pretepanju, skupaj s Faniko, bodočo čarovnico, podajo na reševalno akcijo ugrabljenega Voranca, Fanikinega bratca, ki ga je ugrabila vilinska kraljica. Bo Faniki, oboroženi samo s ponvijo in zdravo pametjo, uspelo obraniti svoj dom pred pošastmi pravljične dežele in rešiti Voranca ali je sir Terry Pratchett izbral drugačen konec tega fantazijskega romana?
Odlomek iz knjige:
»S kavlja je snela litoželezno ponev, tisto, v kateri lahko naenkrat pripraviš zajtrk za pol ducata ljudi, in iz kozarca na kredenci vzela nekaj sladkorčkov ter jih spravila v star papirnat škrnicelj.« … »Planila je iz skrivališča, vihteč ponev kakor kij. Vreščeča pošast, ki se je pognala iz vode, je v ponev, prihajajočo iz nasprotne smeri, treščila z žvenkom.«
STANČIK, PETR: H2O IN SKRIVNA VODNA MISIJA
KUD Sodobnost International, 2021
Hubert, Hugo in Ofelija so običajni četrtošolci. Asolarna čepica in luknjičasta, mušjim očem podobna očala, poveznjena na glavi Huberta, verjetno že na kilometre daleč kričita, da gre za nadvse zanimivega fanta, pravzaprav velikega izumitelja, ki nikdar vnaprej ne ve, kdaj in kaj bo izumil. Hugo je učenec veščine pot meča, Ofelija pa tajna agentka in modna svetovalka. Vsi trije so člani prav posebnega klana – klana H2O.
Ko se Hubertu po nesreči posreči nov izum, in mu uspe sušilec za lase spremeniti v zmanjševalec, se trije klanovci H2O, kar so tudi začetnice glavnih junakov, odpravijo na prav posebno misijo. Z miniaturno podmornico se skozi vodovodne cevi odpravijo na dogodivščino, v kateri ne manjka labirintov, šifriranih sporočil, ugank in miniaturnih zločinov.
Češki avtor Petr Stančik je poskrbel za napeto in domiselno zgodbo, ki jo je ilustrirala Galina Miklinova, prevedel pa Peter Svetina. To duhovito in poučno knjigo na robovih strani spremljajo opisi znanih ljudi, razlage znanstvenih in zgodovinskih dejstev in celo nekaj slastnih receptov. Odlično branje za vso družino!
Odlomek iz knjige: »Zato, ker je voda največje bogastvo na vsem svetu,« ga je poučil Vulpes. »Brez denarja se da čisto dobro živet, jaz sem to počel leta in leta. Brez vode pa ne preživi noben človek, nobena žival ali rastlina. Ko ukrademo vso vodo iz vodarne, bomo lahko izsiljevali celo mesto. In ko bodo ljudje postali pošteno žejni, nam bodo dali vse, kar bomo hoteli.«
Izbor knjig za tokratno oddajo Knjižni molj je za vas pripravila Tanja Mlakar Košir iz Knjižnice Kočevje.