MAJ 2023

KNJIŽNI MOLJ
26. 5. 2023

Knjižnica Kočevje je za vas zopet pripravila predloge s kupčka dobrih in zanimivih knjižnih novosti. Ob nedavno minulem svetovnemu dnevu čebel predstavljamo krasen mladinski fantazijski roman, ki nas spomni na pomen čebel in tragične posledice, ki bi jih na človeštvo lahko imelo njihovo izumrtje, nadaljujemo s priročnikom za visoko senzitivne osebe, romanom za odrasle z ganljivo in globoko tematiko umiranja ter simpatično slikanico o žgečkanju za naše najmlajše …

MACDIBBLE, BREN: JAZ, ČEBELA
Miš, 2023
Mirabela živi s sestro in dedkom na sadjarski kmetiji zunaj mesta. V svetu, kjer so prave čebele izumrle, najspretnejši otroci plezajo na sadno drevje in ročno oprašujejo rastline. Mirabela trdo dela, najbolj od vsega bi namreč rada postala čebela. Življenje na kmetiji ni lahko, vendar je dovolj hrane, dovolj časa za spanje, predvsem pa veliko ljubezni. Potem pa na kmetijo pride njena mama in jo odpelje stran od vsega poznanega, v neznan mestni vrvež. Čeprav je Mirabela drzna in iznajdljiva, bo morala za dosego svojih sanj zbrati ves pogum … Mladinski roman Jaz, čebela nas popelje v prihodnost, v svet, kjer ni več čebel in se je življenje močno spremenilo. V ospredju je zgodba o odkriti, neuklonljivi in dobrodušni junakinji, ki v sebi nosi neizmerno življenjsko moč, zaradi česar jo bodo mladi bralci in bralke preprosto vzeli za svojo.

Iz knjige:
»Pozimi delovodje pogosto ni na kmetiji, in kadar ga vprašam, kam gre, mi odgovori, da se uči o
čebelah. Zasmejem se in rečem: »Saj ti veš že vse o čebelah!« »Pravi mala strokovnjakinja,« se
nasmehne in mi pomežikne. Delovodja zna z ljudmi. Je grb kot divji kozel in blag kot češnjev cvet, za
svoje ljudi pa dobro skrbi. Točno takšna bom jaz.”

N. ARON, ELAINE: VISOKO SENZITIVNA OSEBA
Primus, 2023
Ali imate bujno domišljijo in žive sanje? Je to, da ste vsak dan nekaj časa sami, za vas tako pomembno kot hrana in voda? Ste po mnenju drugih »preveč sramežljivi« ali »preveč občutljivi«? Vas hrup, kaos in čustva hitro preplavijo? Če so vaši odgovori pritrdilni, ste morda visoko senzitivna oseba. Visoko senzitivnost v moderni družbi pogosto  dojemamo kot največje prekletstvo, ko pa jo začnemo ceniti, nas lahko iz nemoči dvigne v nepremagljiv steber moči. Knjiga Visoko senzitivna oseba ameriške klinične raziskovalne psihologinje Elaine N. Aron je nastala na podlagi večletnega raziskovanja in več sto intervjujev. Avtorica ni samo potrdila in znanstveno podkrepila visoke senzitivnosti kot lastnosti, temveč je osebam s to lastnostjo omogočila raven opolnomočenja in razumevanja. Lahko jo uporabljate kot vodnik, ki vam bo spremenil življenje, saj vključuje tudi vse tiste praktične nasvete, ki so ključni za ustvarjanje občutka lastne vrednosti in opolnomočenja, ki si ga vsaka VSO zasluži in naš planet potrebuje. V knjigi boste našli:
• samoocenjevalne teste, ki vam bodo v pomoč pri prepoznavanju svojih posebnih senzitivnosti,
• načine, kako preokviriti svoje pretekle izkušnje v pozitivni luči in pri tem pridobiti več samozavesti,
• vpogled v to, kako visoka senzitivnost vpliva na delo in osebne odnose,
• nasvete, kako se spoprijemati s preveliko vzdraženostjo,
• informacije o zdravilih in o tem, kdaj poiskati pomoč,
• tehnike, s katerimi oplemenitite dušo in duha.
Iz knjige:
»VSO močneje doživljajo stimulacijo. To pomeni, da se zavedajo subtilnosti, a so tudi hitro
prekomerno vzdraženi. Zato delujejo bolje, če so izpostavljeni manj zunanjim dražljajem. Morali bi
imeti tišino in mir.«

NUNEZ, SIGRID: KAJ PRESTAJAŠ
Prevod: Petra Anžlovar
Aktivni mediji, 2023
Sigrid Nunez se je rodila v New Yorku nemški materi in kitajsko-panamskemu očetu. Njuno življenje je navdihnilo njen prvi roman A Feather on the Breath of God (1995). Sledili so romani Salvation City, The Last of Her Kind, For Rouenna, The Friend (Prijatelj), za katerega je dobila ameriško državno nagrado (National Book Award) in What are you going through (Kaj prestajaš). Je tudi avtorica knjige Sempre Susan: A Memoir of Susan Sontag. Prejela je več nagrad, med njimi Whiting Award, The Rome Prize in Literature, torej nagrado za književnost Ameriške akademije v Rimu, in Berlin Prize Fellowship – štipendijo Ameriške akademije v Berlinu za ustvarjanje v tem mestu. Živi v
New Yorku. Njena dela so prevedena v več kot dvajset jezikov. V romanu Kaj prestajaš pripovedovalka opisuje niz srečanj z različnimi ljudmi v svojem vsakdanjem življenju: z bivšim, na katerega naleti na javnem predavanju, z lastnico stanovanja Airbnb, ki ni prepričana, kako naj ravna s svojimi gosti, z neznancem, ki potrebuje pomoč pri oskrbi ostarele matere, z mladostno prijateljico, ki je hospitalizirana zaradi neozdravljivega raka. V vsakem od teh
ljudi prepozna splošno človeško potrebo: vzgib, da govorijo o sebi in imajo občinstvo za svoje izkušnje. Glavna zgodba, ki je zgodba pripovedovalke in njene bolne prijateljice, pa se nam razkriva počasi. Pripovedovalko namreč doleti zelo težka, nepredstavljiva naloga, saj jo prijateljica v zadnji fazi bolezni prosi za pomoč pri samomoru. Skozi njeno pripoved prisluhnemo, kako se oba lika soočata z idejo o končanju življenja. The New York Times je o knjigi zapisal, da je »branje tega očarljivega romana nekoliko podobno daljšemu pogovoru z osebo, ki vam pripoveduje nekaj nadvse pomembnega, vendar z zelo tihim glasom. Zato morate biti resnično pozorni. Vsekakor pa ste lahko prepričani, da bo izkušnja tega vredna. Po njej boste mirnejši, meditativnejši in obzirnejši, kot bi bili deležni koristi nekakšne odlične književne masaže.« Ganljiv, premišljen in moder roman o življenju in smrti, ki z zapleteno zgodbo o empatičnosti do življenj okoli sebe zahteva bralčevo pozornost, a zato ponuja toliko več zadovoljstva. Napeto, jasno in pronicljivo pisanje, ki ga je težko odložiti.

Iz knjige:
»Kaj mislite, kaj je smisel vašega življenja?
»Družina.« »Ljubezen.« »Delati prav.« »Biti dober človek.« » Ostati pozitiven in slediti svojim
sanjam.«
Smisel življenja je, da se konča. Seveda se je tega odgovora domislil pisatelj. In seveda je bil ta
pisatelj Kafka.
Povejte s svojimi besedami, reče socialna delavka.
To so moje besede. Strinjam se s Kafko.
Toda vprašanje je, kaj je smisel vašega življenja.
Da se konča, reče prijateljica. Tako kot je rekel Kafka. (Kratek, rezek smeh.).«

HEINZ JANISCH: POŽGEČKATI SE NE MOREŠ SAM
IIustracije: Helga Bansch
Malinc, 2022
Deček v tej posrečeni slikanici se poskuša požgečkati na vse načine: s prstki, s pišem vetra, s peresom, med delanjem stoje, stoje, sede, leže … Vendar ugotovi, da kljub temu, da sam že lahko počne mnogo stvari, se preprosto ne more požgečkati sam. Ob tem se spomni, kako lepo je imeti prijatelje, s katerimi se lahko požgečka in počne še mnogo drugih prijetnih stvari, kot je na primer posedanje naokrog, kotalkanje po hribu in crkljanje. Knjiga je oblikovana v skladu s kriteriji oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo, krasijo pa jo prelepe nežne ilustracije, ki  nas ponesejo v otroški svet domišljije.
Iz knjige:
»Veliko stvari lahko počnem sam. Berem, recimo. Ali rišem. Samo … požgečkati pa se ne morem sam.
Zato potrebujem prijatelje.«

Želimo vam prijeten vikend in vas vabimo v našo knjižnico po zalogo dobrega branja.
Besedilo oddaje Knjižni molj je pripravila
Pia Marincelj Bregar, bibliotekarka iz Knjižnice Kočevje.

KNJIŽNI MOLJ

12. 5. 2023

Pomladno izmenjavanje sonca in dežja je ravno prav igrivo, da si med vsemi opravki vzamemo urico ali dve za uživanje ob branju. Da bo odločitev še lažja, vam ponujamo izbrano leposlovje za odrasle in mladino.

MOORE, IAN: SMRT IN ROGLJIČKI

Učila, 2023

Richard Ainsworth je Britanec srednjih let, ki vodi majhen penzion na francoskem podeželju, v dolini reke Loare in je lastnik treh kokoši z izvirnimi imeni: Lana Turner, Joan Crawford in Ava Gardner. Rad je čim bolj neopazen, tih, nevpadljiv, obožuje filmske klasike iz zlate dobe Holywooda, predvsem pa si želi imeti mir. To mu bolj ali manj uspeva – vse do prihoda glamurozne gostje Valerie D’Orҫay, obenem pa v nenavadnih okoliščinah izgine eden od njegovih gostov. Za njim ostane le krvav odtis na steni kopalnice, okrvavljena oblačila in razbita očala. Ko izginejo še ti obremenilni dokazi, se Valerie na lepem spremeni v gospodično Marple in odločena je začeti preiskavo. Richardu za izginulega gosta ni kaj prida mar. Že s svojim življenjem ima več kot dovolj dela. Nato pa se zgodi nekaj, kar ga zares zaskrbi – nekdo si drzne ubiti njegovo kokoš Avo Gardner. In s tem stvar za Richarda postane osebna …

Zabavna, napeta kriminalka, ki jo popestrijo zanimivi liki, kot je denimo madame Tablier – čistilka, ki jo je Richard podedoval skupaj s penzionom ter ima o vsem svoje mnenje, ki ga vedno jasno in glasno izrazi. Tu je še Valeriejina čivava Passepartout, ki poskrbi za situacijsko komiko, vse pa prežema izvrsten angleški, mestoma črno obarvan, humor. Smrt in rogljički je prva iz serije knjig dolina Follet, zato se že veselimo nadaljevanj.

Odlomek iz besedila:

»’Nadeni klobuk, Richard, mislim, da bodo tebe prej prepoznali kot mene.’ Richard je močno dvomil, kar je lahko tudi dokazal z življenjskimi izkušnjami. Še na poročni dan se je moral predstavljati ljudem, celo nekaterim sorodnikom.«

HENRY, EMILY: LJUDJE, KI JIH SPOZNAMO NA POČITNICAH

Hiša knjig, 2022

Navdih za zabavno, iskrivo ljubezensko branje je Emily Henry našla v klasični romantični komediji Ko je Harry srečal Sally. Poskrbela je za vse nepogrešljive elemente žanra: energično, dogodivščin in potovanj željno Poppy Wrigt ter njeno živo nasprotje – umirjenega, odgovornega, resnega Alexa Nilsna. Njuno prijateljstvo sega v čase šolanja, roman pa se začenja na točki, ko imata za seboj že več let trdnega prijateljstva. Piko na i mu dajejo vsakoletne skupne počitnice.

Pisateljica bralca spretno vodi med dvema prepletajočima se pripovednima časoma. Prvi razkriva dogajanje na preteklih počitnicah, drugi pa opisuje dogajanje na zadnjih, ki so najbolj dramatične. Poppy in Alex sta si jih privoščila po dveletnem morečem premoru. Hrvaški otoki so s svojo lepoto zmedli tudi ta dva knjižna junaka. Med njima se je zgodilo nekaj, kar je na kocko postavilo vse, kar sta zgradila do sedaj. Jima bo na tem poslednjem potovanju uspelo rešiti prijateljstvo in pogledati resnici v oči?

Zabavno, sočno, iskrivo branje, z nepredvidljivimi dialogi in domislicami.

Odlomek iz besedila:

»Na počitnicah si lahko, kdor koli želiš. Tako kot dobra knjiga ali posebna oprava te počitnice popeljejo v drugo različico sebe. V vsakodnevnem življenju težko brez sramu pomigaš ob glasbi, na pravi, z lučkami osvetljeni terasi pa se ob spremljavi bobnov zasukaš in zavrtiš kot strokovnjak.«

NUSSDORFER, VLASTA: MOJ POGLED

Heliopolis izobraževanje, 2023

Na povabilo Saše Einsidler je pravnica, varuhinja človekovih pravic, predvsem pa velika humanitarka Vlasta Nussdorfer v knjižni obliki izdala zbirko kolumn, ki so izhajale v reviji Vzajemnost. V njih razgalja življenjske situacije, težave in prepreke, s katerimi se srečuje marsikdo, pa morda niti ne zna niti ne upa prositi za pomoč. V karieri okrožne, kasneje vrhovne državne tožilke in ustanoviteljice Belega obroča, ki pomaga žrtvam kaznivih dejanj, je videla najtemnejšo plat človeške narave. A kljub temu, ali pa morda prav zato, zna na svet in soljudi gledati z upanjem. Trudi se, da bi v vsaki situaciji in vsakemu posamezniku našla nekaj pozitivnega. V kolumnah z bralci med drugim deli svoj pogled na svet, opozarja na krivice, revščino, nasilje ter zaskrbljujoče stanje v zdravstvu in splošno pomanjkanje spoštovanja in kulture.

Branje, ob katerem se zamislimo, obenem pa tudi spodbuda, da lahko svet začnemo spreminjati najprej pri sebi.

Odlomek iz besedila:

»Danes je torej dan, ko lahko na svojo nit življenja nalepiš prijazno sporočilo. In jutri samo nadaljuješ. Vse dokler se ne bo pretrgala in bo z nje v svet poletelo veliko spominov na izjemne zgodbe ter ostalo mnogo ljudi, ki so bili zaradi tebe srečnejši.«

SVETINA, PETER: KRUŠNO MESTO = BREAD TOWN

Miš, 2023

V uvodu te dvojezične slikanice nam avtor najprej prišepne, kakšen je bil povod za nastanek te izvirne zgodbe, nato pa v senci pred hišo zagledamo velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Ob pitju čaja ga spomini ponesejo v otroštvo, ko je počitnice preživljal pri svoji teti v Hotedršici. Ta je večkrat mesila testo za kruh in tudi malemu Pepiju rada odstopila košček, da je z njim ustvarjal svoje umetnine. Nekega lepega dne pa si iz hlebčka testa ustvari Krušno mesto. Pa ne samo to – celo odpravi se vanj in tam sreča prav posebne ljudi ter vidi mesta in kraje, v katerih bo pustil neizbrisen pečat.

Nenavadna, posebna pripoved, a pisatelj nas vabi, naj se ne sprašujemo preveč o resničnosti zapisanega. Raje se prepustimo zgodbi. Dovolimo, naj nas nagovori, odpre v nas nove svetove, predvsem pa pustimo domišljiji prosto pot za nove zgodbe.

Slikanica je opremljena z vrhunskimi ilustracijami Petra Škerla. Čisto na koncu pa najdemo še spremno besedo umetnostnega zgodovinarja Damjana Prelovška, ki v kratki biografiji predstavi resnično življenje velikega mojstra arhitekta.

Čudovit poklon Jožetu Plečniku ob 150. obletnici njegovega rojstva, ki smo ga obeležili v letu 2022.

Odlomek iz besedila:

»’Zlezel sem v hlebček, teta, res, ne lažem’, je še enkrat zatrdil Pepi. ‘Na tlakovani ulici sem se znašel, v nekem mestu, ki ga nisem poznal. Široka reka je tekla skozi mesto, na eni strani je bila velikanska cerkev na griču in grad, na drugi pa same velike hiše. Kar stal sem tam. Pod nekim izveskom, na katerem je pisalo POVIDLA.«

GWINN, SASKIA: ZNANSTVENIKI REŠUJEJO SVET

Grafenauer, 2023

 Knjiga najmlajše opogumlja na poti raziskovanja, v njih budi prirojen čut za vedoželjnost in uvaja v svet znanosti. Začne se z zanimivim vprašanjem – kdo se ukvarja s potovanjem skozi čas, če znanstveniki rešujejo svet? V obliki stripa najmlajši izvedo veliko novega o izjemnih raziskovalcih, ki »iščejo mavrice, prisluškujejo slonom, lebdijo v vesolju, izkopavajo dinozavre in celo ugotavljajo, kako potovati skozi čas.«

Prisrčen, zabaven in poučen strip odgovarja na mnoga radovedna vprašanja. Otroke spodbuja k lastnemu razmisleku in napredku. Na koncu knjige pa se skriva tudi seznam številnih uglednih znanstvenikov, ki so prišli do pomembnih odkritij. In tudi ti so bili nekoč mali radovedneži … 

Avtorica besedila je priznana in večkrat nagrajena angleška mladinska pisateljica Saskia Gwinn, ki je v založništvu otroških knjig prisotna že skoraj dve desetletji. Ilustracije pa so delo vrhunske ilustratorke španskih korenin Ane Albero, ki je za svoje delo prav tako prejela več mednarodnih nagrad.

Odlomek iz besedila:

»Znanstveniki, ki poslušajo oglašanje živali, se imenujejo bioakustiki. Njihova naloga je prisluhniti direndaju živih bitij po vseh kotičkih sveta, zato potujejo po rekah, plezajo na visoka drevesa in taborijo v džungli.«

 V začetek vikenda naj vas pospremi misel libanonskega pisatelja in slikarja Kahlila Gibrana iz zbirke aforizmov Pesek in pena: »Drevesa so pesmi, ki jih zemlja napiše na nebo. Podremo jih in iz njih naredimo papir, da lahko zabeležimo svojo praznino.«

Tokratno oddajo Knjižni molj je za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.