KNJIŽNI MOLJ

28.05. 2021

BEZINOVIĆ – HAYDON, IVA: MOJA BABICA NE VE, KDO SEM

KUD Sodobnost International, 2021

Hrvaška pisateljica, prevajalka ter profesorica je v sodelovanju z mlado, obetavno ilustratorko ustvarila slikanico za otroke, ki prinaša zgodbo z izjemnim sporočilom. Na otrokom razumljiv način jima je uspelo predstaviti težko in bolečo temo – demenco, poslavljanje in smrt. Majhna deklica Ema pripoveduje, kako se je njena babica nekega dne začela spreminjati. Nenadoma se ne spominja več imen, dogodkov, krajev, celo oseb. A zgodba prinaša tudi sporočilo upanja. Otroke in odrasle spomni na to, da se ljubezni, ki jo čutimo do svojih najbližjih ne pozabi – pa čeprav bolezen izbriše vse druge spomine.

Odlomek iz besedila:

»Neke sobote sem prišla na obisk z očkom. Babica ga je z zanimanjem opazovala, potem pa vprašala, kdo je. Ni ga prepoznala. Nikoli nisem videla očka, da bi tako jokal kot takrat na klopci pred domom.«

GABRIEL, AGNES: HVALA, GOSPOD DIOR

Učila, 2021

Nemška pisateljica in novinarka, ki pod različnimi psevdonimi ustvarja zgodovinske in ženske romane, nas popelje v čas po drugi svetovni vojni. Navdih za roman ji je dal kostim, ki ga je zagledala v pariški izložbi. Izžareval je nekaj posebnega, čarobnega. Bil je iz prve kolekcije svetovno znanega modnega oblikovalca Christiana Diorja. Ženskam je s svojimi kreacijami želel povrniti naravno lepoto in jo poudariti v vsej polnosti. Ponudil jim je eleganco, ki so si jo po letih medvojnega odrekanja tako želele. Privoščile pa so si jo lahko le redke…

V zgodbi je glavna junakinja Celestine – mlada Normandijka, ki je odšla s podeželja v srce Pariza, da bi pozabila na svojo preteklost. Zaposli jo modni oblikovalec, ki pripravlja predstavitev svoje prve kolekcije. Postane njegova gospodinja in bralec počasi odkriva, kakšen je bil Dior zasebno – energičen, tankočuten perfekcionist, a tudi plah in skromen deloholik, ki je živel za svoje delo in modni imperij, ki ga je ustvaril. Uspelo mu je, da je obleko spremenil v umetnost. Njegove kreacije so predstavljale novi videz oz. modo, ki je odražala duh novega začetka po kruti vojni.

V zgodbi seveda ne manjka niti zaplet, za katerega poskrbi kar Celestine ter seveda ščepec ljubezni, ki začini dogajanje. Preprost, berljiv roman, v katerem pokukamo v svet in življenje velikega umetnika, ki mu je moda predstavljala vse.

Odlomek iz besedila:

»Lahkotno ji je pripovedoval o tem, vendar je v njegovem glasu zaznala resnost,  s katero je opravljal svoj poklic. Cenil je delo svojih šivilj in krojačev ter trud manekenk in prodajalk. V skoraj vsakem stavku se je odražala njegova skromnost pa tudi ponižnost, ki jo je gojil do usode. Svoj uspeh je bolj pripisoval spletu srečnih okoliščin kot pa svojemu znanju.«

ŠVIGELJ MERAT, BRINA: NE ŽELI SI LAHKE POTI

Goga, 2021

Uveljavljena in svetovno priznana pisateljica, ki živi in ustvarja v mestu luči in ljubezni, nam v branje ponuja resnično pripoved iz svojega življenja. Začne se v začetku marca 2020, ko se je odpravila v ajurvedski center Ajurmana Dharma v Kerali na skrajnem jugu Indije. Pozabiti želi na neuspešen izid knjige, bolečo založnikovo zavrnitev (prvo v pisateljski karieri!), ter si s pomočjo ajurvedske medicine ozdraviti bolečine v hrbtu. Prvič se odpravi na tako dolgo potovanje, v deželo kokosa, kar pomeni beseda za glavno mesto Kerala. Na pot jo pospremijo prijateljičine besede: »Ne želi si lahke poti. Želi si lahkega koraka.« Znajde se v neokrnjeni naravi, džungli pravzaprav, in niti sanja se ji ne, kakšna pustolovščina jo čaka. Čedalje več je novic o nenavadnem virusu, ki se neobvladano širi po severni Italiji. Po nekaj brezskrbnih dneh se zaprejo železna vrata centra, nebo se stemni in obiskovalci se spremenijo v ujetnike, ko se pandemija nezadržno širi kot požar po vsem svetu. In pisateljica se lahko poda na nepričakovano notranje potovanje…

Odlomek iz besedila:

»Virus napada predvsem starejše, pravi. Na nas je, da umremo in pustimo mladim, da ta svet naredijo drugačen. Saj ne moremo tako naprej. Saj vidite, da drvimo v prepad. Delati od jutra do večera, služiti veliko denarja, ga trošiti za stvari, ki jih ne rabimo… Vse bi bilo treba obrniti na glavo: delati manj, zaslužiti manj, trošiti manj, imeti več časa zase in za druge in poskušati živeti čimbolj srečno …«

KAWAGUCHI TOSHIKAZU: PREDEN SE KAVA OHLADI

Vida, 2021

Japonski dramatik in režiser je na podlagi gledališke igre ustvaril knjižni prvenec, ki je navdušil bralce po vsem svetu. Popelje nas na vogal nepomembne ulice v Tokiu, kjer v kletni, majceni, starinski kavarni strežejo mojstrsko kuhano aromatično moka kavo. A tu lahko obiskovalec na prav posebnem stolu doživi še nekaj – lahko se vrne v preteklost in obišče nekoga, ki je že kdaj bil v kavarni. Nazaj v sedanjost pa se mora vrniti, preden se kava ohladi…

V štirih zgodbah tako spremljamo štiri osebe, ki potujejo v čas – spoznati želijo svojo usodo, najti smisel življenja, rešiti nesoglasja, izreči neizrečeno ali še enkrat videti najdražje.

Zares čudovita, mojstrsko napisana pripoved, ki bralca dobesedno posrka vase in nas spodbuja k temu, da storimo in izrečemo tisto, kar imamo v srcu, preden bo prepozno…

Odlomek iz besedila:

»Kavarna je nosila ime Funiculi Funicula. Postala je znana zaradi časovnega potovanja in pred njo so dnevno stale vrste ljudi. Vendar pa ni bilo mogoče najti nikogar, ki bi se dejansko podal nazaj v času. Razlog za to so bila izjemno zoprna pravila, ki jih je bilo treba upoštevati, če si želel v preteklost.«

MAURER, NEŽA: V PESMIH JE MOJE ŽIVLJENJE

Pivec, 2021

Ob koncu pa naj vas razveseli še pesniški biser, ki so ga izdali pri založbi Pivec v prav posebni knjigi z naslovom V pesmih je moje življenje. Izšla je ob devetdesetletnici vrhunske pesnice Neže Maurer. Prebiramo lahko utrinke iz njenega življenja, ki se prepletajo z njeno čudovito poezijo. Branje, ki poboža dušo…

 Daleč sredi oceana,

daleč sredi življenja

leži otok:

lep in vabljiv.

Srečna sem,

ker je lep in vabljiv –

in ker je daleč.

Skoraj na meji življenja.

Besedilo tokratne oddaje Knjižni molj je za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.


KNJIŽNI MOLJ

14.5.2021

»Kdo ne bi mogel biti srečen s svobodo, knjigami, rožami in luno?« se v enem izmed svojih navdihujočih citatov sprašuje Oscar Wilde. Za knjige je poskrbljeno. Knjižnica Kočevje je ob svetovnem dnevu knjige pripravila brezplačni antikvariat! Podarjajo vam odpisane knjige, ki bodo na voljo do konca meseca maja. Kaj pa rože, luna in svoboda? Če vas mesec maj pusti na cedilu, se med platnicami najde tudi to. Lepo vabljeni!

Kaj pa vam Knjižnica Kočevje priporoča v branje v dehtečem in buhtečem maju?

ITURBE, ANTONIO: KNJIŽNIČARKA IZ AUSCHWITZA

Učila International, 2020

 »Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki« so bile besede španskega pisatelja Antonia Iturbe glavni junakinji te zgodbe, Diti Kraus, ko ga je popeljala po krajih svojega otroštva.

V romanu, se sredi »družinskega taborišča« skupaj s svojo materjo in očetom znajde 14-letna deklica Edita Adler. Blok 31, ki je deloval kot šola za mlajše otroke, je imel tudi tajno otroško knjižnico. Sestavljalo jo je osem knjig iz papirja in šest »živih« knjig. Seveda knjige niso bile zares žive, šlo je za zgodbe, ki so krožile od ust do ust, kar pomeni, da so tisti, ki so zares dobro poznali kakšno knjigo, otrokom pripovedovali zgodbe, ki so jih znali skoraj na pamet, pri tem pa so se izmenjevali tako, da je vsaki skupini otrok vsakič »bral« nekdo drug, temu pa so rekli izmenjava knjig v knjižnici.

Deklico Dito, ki je zelo dobro brala in je tekoče govorila češko in nemško je opazil mladi in karizmatični Fredy Hirsch, ki je v njej prepoznal pogum in ljubezen do knjig in ji v bloku 31 ponudil delo knjižničarke. Pogumna in vztrajna Dita, trdno odločena, da bo knjige varovala s svojim življenjem, je knjige skrivala pod svojo haljo in jih vsak dopoldan nosila učiteljem, ki so jih na skrivaj uporabljali, zvečer pa vračala v skrivališče. Tudi, ko  je pritegnila pozornost doktorja Josefa Mengeleja, poznanega pod vzdevkom  »angel smrti« se je odločila, da se ne bo predala in se bo pogumno borila za preživetje. Knjižničarka iz Auschwitza je zgodba o neverjetni moči, vztrajnosti in volji do življenja.

Odlomek iz knjige:

»Prostor nenadoma oživi, vsi začnejo vstajati, kar je trenutek zmešnjave, ki ga potrebuje Dita. Sprosti roke, knjige, ki jih ima pod obleko, ji zdrsnejo v naročje, potem pa jo nenadoma prešine nekaj, da spet stisne roke k telesu. Njeno življenje je vse bolj ogroženo. Dlje kot so knjige pri njej, toliko nevarnejše je. Šteje vsaka sekunda.«

KAWAGUCHI, TOSHIKAZU: PREDEN SE KAVA OHLADI

Iz angleščine prevedla: Sonja Benčina

Založba Vida, 2021

Si predstavljate, da bi lahko potovali skozi čas, vendar pa bi se morali držati zelo pomembnih pravil, ki jih ne bi smeli prekršiti, ker bi drugače tavali v večnosti?

V Tokiu se na vogalu odmaknjene ulice skriva kavarna Funiculi Funicula, kjer že stoletja strežejo mojstrsko kavo. V njej pa se dogajajo nenavadne stvari.

Toshikazu Kawaguchi nas v romanu Preden se kava ohladi povabi v poseben svet, v katerem spoznamo štiri osebe, ki si želijo potovati skozi čas, vsaka s svojimi razlogi. Vendar pa obstaja nekaj pravil, ki jih je treba upoštevati pri potovanju v preteklost. V preteklosti lahko srečate le ljudi, ki so že kdaj obiskali kavarno. Sedanjost se z vrnitvijo v preteklost ne bo spremenila, ne glede na to, kako se trudite. Če se želite vrniti v preteklost morate sedeti na točno določenem stolu in s tistega stola ne smete vstati ali se premakniti. Tukaj pa je še zadnje pravilo, in sicer gre za časovno omejitev – vrniti se morate, preden se kava ohladi.

Odlomek iz knjige:

»Iz ozkega grla srebrnega vrčka je pritekel tanek potoček čisto črne kave. V nasprotju s klokotanjem, ki je nastalo, kadar je kavo nalivala iz karafe s širokim lijem, je kava tokrat tekla tiho. Bela kavna skodelica se je v tišini pričela polniti neskončno počasi.« »Kohtake je zaprla oči – ne od strahu, bolj v poskusu, da bi se osredotočila. Če je zdaj res potovala nazaj v času, se je želela psihično pripraviti.«

SOKOLOV, CVETKA: BO RES VSE V REDU?

Miš, 2019

Vam je zbujanje v planinskih kočah ob pogledu na gorski pašnik in mogočne gore všeč? Je domač kruh in gosto mleko krav, ki se pasejo na visokogorskih pašnikih nekaj, kar vam privabi nasmeh na obraz? Desetletni Bor ima vse to zelo rad. Z babi Mileno, izkušeno planinko se za nekaj dni odpravi v gore. Borova starša sta se ločila, a sta še vedno prijatelja in ljubeča starša. Babi Milena, očetova mama, pa se nikakor ne more sprijazniti z očetovo odločitvijo.

Zgodba, ki vabi k pogovoru, saj bo vprašanj zagotovo veliko, nam na izjemen način predstavi temo istospolnega partnerstva in družine ter družbe, ki se z njo sooča.

Ta kratek ilustrirani roman je napisala Cvetka Sokolov, ilustrirala pa Marta Bartolj. Beremo ga lahko mlajši, malo starejši, starejši in najstarejši. Nadvse priporočljivo pa je, da ga beremo skupaj, saj gre v večtematski knjigi tudi za medgeneracijsko povezovanje, ki ga danes še kako pogrešamo.

Odlomek iz knjige:

»»Odličen zgled za otroka je urejen in naraven odnos med moškim in žensko,« je rekla babi Milena. Končno se mi je posvetilo! Babi Mileni ni všeč, da oči živi z moškim, in ne z žensko. Pa kaj to njo briga? Saj ne živi ona s Filipom! »Gorazd in Filip sta del narave,« je rekla mami. »Če želita živeti skupaj, je tudi to naravno.««

CALI, DAVIDE: PRODAJALEC SREČE

Ilustracije: Marco Soma

Epistola, 2021

Gospod Golob je prodajalec. S svojim starim kombijem obiskuje stranke. Nič takšnega, kajne? Ko boste prebrali naslednje vrstice, boste zagotovo zmajevali z glavo. Ste za preizkus? Gospod golob je prodajalec … sreče! V pločevinkah! Majhnih in velikih, ali pa kar v družinskem pakiranju! Da se sreče ne da kupiti? Gospod Golob bi se delno strinjal, pravi namreč, da se sreče ne da kupiti po polovični ceni! Povpraševanja pa je veliko. Gospa Prepelica jo kupi, pa gospa Sinica tudi, in gospa Smrdokavra. Gospod Kanarček poskuša celo barantati za nižjo ceno, a mu seveda ne uspe. Se pa najde tudi kdo, ki sreče noče. Gospod Škorec je umetnik in sreča bi samo uničila njegov umetniški navdih. Umetniki pač morajo trpeti.

Slikanico Prodajalec sreče sta ustvarila Davide Cali in Marco Soma. Zgodba nam sporoča, da se sreče čisto zares ne da kupiti. Za srečo mora poskrbeti vsak sam.

Odlomek iz slikanice:

»»Sreča v pločevinkah? Kakšen nesmisel!« je vzkliknil gospod Fazan. Nekoliko kasneje je naročil dve pločevinki preko spletne strani.««

Ste za pločevinko sreče? Pustite domišljiji prosto pot, kdo ve, lahko celo zaslišite glasno trobljo in zagledate gospoda Goloba v svojem starem kombiju. Kar sledite mu. Morda bo sreča na vaši strani.

 Izbor knjig za tokratno oddajo Knjižni molj je za vas pripravila Tanja Mlakar Košir iz Knjižnice Kočevje.