KNJIŽNI MOLJ

30.4. 2021

Spoštovani poslušalci, bralci in obiskovalci, v Knjižnici Kočevje so za vas pripravili pester izbor novosti. V branje vam tokrat ponujajo leposlovje, ki vam bo polepšalo pomladne dni. Obenem pa vas tudi vabijo, da se ponovno sprehodite med policami in si izberete gradivo po svojih željah. Veseli bodo vašega obiska!

TRŠINAR, IRENA: NAŠIH STO NAKLJUČIJ

Didakta, 2020

Besedo naključje razumemo na različne načine – za nekatere je to sreča, za druge usoda, intuicija, ali pa Božja roka… V založbi Didakta so izdali na prvi pogled nekoliko nenavadno knjigo, ki pa vendar govori o tistem, kar smo že vsi doživeli – o naključjih, ki včasih odigrajo neverjetno pomembno vlogo v življenju posameznika. Irena Tršinar je knjigo zasnovala z mislijo, da bi bilo vredno zapisati zgodbe, ki so se resnično zgodile in v katerih je bilo »naključje« najpomembnejše. Kot pravi sama, bi »bilo škoda, da gredo v pozabo, ko nas ne bo več.«

Zgodbe je zbirala sistematično. Od skupno štirideset avtorjev so nekateri zgodbe zapisali sami, nekaj pa jih je po pripovedovanju zapisala zbirateljica. Prav vsem je skupno, da so resnične – čeprav so nekatere med njimi prav neverjetne. Naj nam bodo za spodbudo za premislek o lastnem življenju in iskanju dogodkov, ki so se zgodili »po naključju«, a so se kasneje izkazali za prelomne…

Odlomek iz besedila:

»Male slučajnosti in velika naključja – vsak dan nas obkrožajo. Ne doživljamo jih le kot dogodke v življenju. Posebej zanimivi so lahko tudi pri delu, nanje se opirajo filmi in romani. Seveda imam tudi pri teh najraje zgodbe iz resničnega življenja, tiste neverjetne, ki izvirajo zaradi nekega naključja, ki jih brez tega sploh ne bi bilo. Le zakaj tako ne zapišejo v opisih in napovednikih?«

PHAEDRA, PATRICK: ŽLAHTNA OČARLJIVOST ARTHURJA PEPPERJA

Meander, 2020

Ostareli ključavničar Arthur Pepper se po smrti svoje ljubljene žene zapre v svoj svet rutine in kar nekako ve, čemu in kako bi še živel. Leto dni po njeni smrti se prisili, da je čas njene stvari pospraviti in podariti. Nepričakovano v ženinem škornju odkrije črno šatuljo, v njej pa dragoceno zapestnico z osmimi slikovitimi obeski. Na enem od njih je zapisana telefonska številka. Radovednost mu ne da miru, pokliče jo in presenečen ugotovi, da je poklical v Indijo… Sledi napeto, zabavno in obenem žalostno odkrivanje ženine preteklosti. Znajde se pred dilemo, ali sploh želi izvedeti, kaj vse je v resnici doživela njegova mirna in tiha žena. Jo je v resnici poznal, ali je bilo vse, kar sta skupaj doživela, le prividi sreče in ljubezni?

Branje, ki nam popestri večer.

Odlomek iz besedila:

»Arthur se je zahvalil za povabilo in se poslovil. Ko je odložil slušalko, so mu v ušesih spet in spet odzvanjale besede gospoda Mehre: … naslednja točka … poiskati zgodbe za vsakim obeskom, eno za drugo …

In začel je razmišljati.«

AFSHAR, TESSA: HČI RIMA

Družina, 2021

Ameriška pisateljica iranskega rodu je prava mojstrica zgodovinskih romanov, ki temeljijo na zgodbah iz Svetega pisma. V romanu Hči Rima spremljamo zgodbo Priskile – je hči pomembnega in uglednega rimskega generala, a po njegovi smrti živi v revščini in nemilosti pri svojem polbratu. Uteho in prijatelje najde v judovski shodnici, kjer posluša odlomke iz Tore, ki ji spremenijo življenje. Prav tam sreča tudi judovskega priseljenca Akvila. Oče ga je razdedinil in se mu odrekel, ker je sin postal kristjan. V Rimu tako Akvila išče priložnost za delo in novo življenje, najde pa ljubezen na prvi pogled – Priskilo.

Med mladima  zaljubljencema je velik družbeni prepad, razlike in celo usodne skrivnosti. A Ljubezen ne pozna ovir… Združi ju skupna vera in počasi ter z velikimi napori postaneta pomembna duhovna voditelja. Apostolu Pavlu celo rešita življenje ter v treh mestih ustanovita hišne cerkve.

S pravim občutkom za dramo je pisateljici uspelo prikazati življenje in čas prvih kristjanov. Beremo lahko čudovito svetopisemsko leposlovje, ki ga je moč postaviti ob bok klasiku kot je Sienkiewicz in njegovemu delu Quo vadis. V slovenščino so prevedeni še romani: Dragulj v pesku, Na polju milosti, Zaklad rubinov, Pravi zaklad, Kraj tišine, Kruh močnih ter Tatica iz Korinta.

Odlomek iz besedila:

»Zvečer, potem ko je pospremil Priskilo domov in pripravil Benjamina na spanje, se je Akvila po ozkem stopnišču povzpel na streho. Rim je tisto noč ležal pod kupolo zvezd, ki so se svetlikale v brezštevilnem veličastju.

In vse poznaš po imenu.«

MUSSO, GUILLAUME: SKRIVNO ŽIVLJENJE PISATELJEV

Meander, 2021

Francosko-ameriški pisatelj Nathan Fawles se je pri svojih petintridesetih, na vrhuncu svoje pisateljske kariere, umaknil na neokrnjen otok v Sredozemskem morju. Ustvaril je tri uspešne romane in javnost kar ne more doumeti, zakaj že skoraj dve desetletji živi odmaknjeno v svojem domovanju na otoku. Obdaja ga avra skrivnostnosti in zdi se, da mu nihče in nič ne more do živega.

Za Raphaëla Bataillea je Nathan že dolgo pisateljski idol. Z obema rokama zgrabi priložnost in se zaposli v edini otoški knjigarni Škrlatna vrtnica. Upa namreč, da bo tako lažje prišel v stik s slavnim pisateljem. Nathanu ne da miru, saj bi rad kak nasvet, kako napisati zares dober roman. Z nepovabljenim obiskom pri pisateljskem vzorniku pa se začne zgodba šele prav zapletati. Na otoku se zgodi grozljiv umor, ki pretrese domačine, vajene varnosti in zaupanja v sosesko. In tu je še švicarska novinarka Mathilde Monney, ki pisatelju prav tako ne da miru. Odločena je, da bo razkrila vse njegove skrivnosti. A včasih je za nekatere skrivnosti bolje, da jih ne izvemo…

Musso se izvrstno poigrava z bralcem in neverjetno živo upodobi skrivnostni proces porajanja romana. Posrka nas v napeto, srhljivo zgodbo, ki je ne moremo odložiti iz rok vse do presenetljivega razpleta…

Odlomek iz besedila:

»Bistven je tok, ki poganja tvojo zgodbo. Tok, ki te mora imeti v lasti in teči skozte kot elektrika. Tok, ki ti mora žgati žile, tako da nimaš druge rešitve, kot da pripelješ svoj roman do konca, kot da bi bilo od tega odvisno življenje, To je pisanje. Če dodaš to, se bo tvoj bralec počutil kot ujet, kot preplavljen, kot da bi izgubil vse oporne točke, in se bo prepustil toku, kakor si se mu ti.«

Besedilo tokratne oddaje Knjižni molj je za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.


KNJIŽNI MOLJ

16. 4. 2021 

KOVAČ, MIHA: BEREM, DA SE POBEREM

Mladinska knjiga, 2020

23. aprila praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Slovenci smo pri tem nekaj posebnega, saj ta praznik obeležujemo kar cel teden. Ob tej priložnosti naj zato spomnimo na knjigo Mihe Kovača, ki je izšla lansko jesen, in je posvečena prav knjigam ter branju. Temelji na znanstvenih razpravah in raziskavah, pa tudi na povsem praktičnih izkušnjah. V svojem značilnem humornem, zabavnem slogu nam legendarni profesor in prekaljeni založnik ponudi deset razlogov, zakaj knjige nikoli, zares nikoli, ne bodo odšle iz naših življenj. Ne prepričuje prepričanih, ampak preprosto in neizpodbitno pojasni, zakaj je branje knjig tako pomembno, kaj z njim pridobimo ter kaj izgubijo tisti, ki ne berejo.

Pravi knjižni balzam za vse strastne bralce in odlična spodbuda za tiste, ki bodo to šele postali.

Odlomek iz besedila:

»Branje leposlovja nas uči, kako pogledati na svet, na druge in na samega sebe skozi oči oseb, ki so drugačne od nas. Ljudje, ki berejo, so v medsebojnih odnosih pogosto srečnejši in uspešnejši od nebralcev.«

SWANN, KAREN: ZGODBA O KITU

Hiša knjig, 2021

Poetična slikanica z malo besedami in premišljenimi ilustracijami pove tako zapleteno in žalostno zgodbo našega planeta. Droben deček se spoprijatelji z veličastnim kitom. Skupaj preplujeta širne oceane, občudujeta njihove lepote in živalstvo v njih. Potopita se do skritih zakladov in krajev, kjer so nekoč bili. Dolga pot kita zlakotni, odpre svoja velika usta in …

Nenadoma deček dojame, kaj je njegov prijatelj v resnici pojedel – smeti! Domisli se, kako bi lahko pomagal …

Odlična slikanica, s katero lahko najmlajšim približamo skrb za okolje in živali, ki so nemočne v boju s plastiko, ki jih obdaja.

Odlomek iz besedila:

»Zakrulil je kitu želodček, je usta odprl na stežaj in pol oceana, kakor za šalo, pogoltnil kot en sam grižljaj.”

BUCAY, JORGE in BUCAY, DEMIAN: O STARŠIH IN OTROCIH: KAKO OHRANJATI IN POGLABLJATI TEMELJNE VEZI

Mladinska knjiga, 2020

Slavna argentinska psihiatra ter psihoterapevta, oče in sin, sta združila moči – ustvarila sta priročnik, v katerem raziskujeta vezi med starši in otroki. Sistematično opišeta in osvetlita različne stopnje na poti starševstva. Začneta pri vprašanju, zakaj si želimo postati starši ter kdaj otroka sprejmemo za svojega. Posebno pozornost namenita vzgoji ter izpostavita, kako izjemno pomembno je, da znajo starši otrokom dovoliti, da odrastejo in odidejo svojemu življenju naproti. Ob koncu se dotakneta še ene, morda najtežje teme, in sicer naloge otrok, da spremljajo starše, ko ti ostarijo.

Med branjem se nam zdi, da avtorja z bralcem nevsiljivo, prijazno kramljata in posredujeta svoje psihoterapevtsko znanje in izkušnje, ki sta jih začinila z ravno pravšnjo mero humorja in anekdotičnosti.

Čudovit priročnik, ki se nas dotakne s svojo navidezno preprostostjo, modrostjo ter spoznanji o nas in neuničljivih vezeh, ki povezujejo starše z otroki.

Odlomek iz besedila:

»Želja po starševstvu nastane kot odziv na več stvari, zlasti in bolj kot karkoli drugega pa kot odziv na našo željo, da bi ljubili. Otroke imamo zato: da jih lahko ljubimo …«

STOPAR, ANDREJ: AMERIŠKI

Goga, 2020

Od druge polovice leta 2019 je po osmih letih poročanja iz Rusije Andrej Stopar postal dopisnik iz Amerike. Natančneje iz samega Washingtona – tega nenavadnega mesta še bolj nenavadne dežele. Prišel je proti koncu druge polovice predsedniškega mandata Donalda Trumpa, ko nič več v tej družbi ni bilo predvidljivo. Kaj kmalu je spoznal, da se je znašel v državi, ki ne razume niti sama sebe. Postala je skrajno polarizirana, nato pa se je zgodila še pandemija. Ta je cel svet, ne le Američane, pahnila v osamo, stisko, strah, jezo in nazadnje naveličanost. Stopar sedaj s časovno distanco ugotavlja, da ga nič ni moglo pripraviti na to, kar je v tej pisani državi doživel. Biti novinar je vse težje, tujina pa Američanov niti ne zanima, saj imajo vse preveč svojih problemov.

V knjigi so zbrani prispevki, kolumne in razmišljanja, ki jih je Stopar napisal za multimedijski portal MMC RTV Slovenije ter časnik Večer. Zgodbe, o katerih je poročal, vedno poskuša umestiti v širši kontekst, ki ga dopolnjuje tudi s primerjavami iz zgodovine. Vse skupaj pa začini s humornimi vstavki, ironijo in utrinki iz ameriškega vsakdana.

Zanimivo in poučno branje za vse, ki bi radi vedeli, kakšen je svet onkraj meja našega plota.

Odlomek iz besedila:

»Olimpijske igre. Tako v novinarskih vrstah opredeljujemo volitve ali podobno pomembno in obsežno dogajanje, ki od novinarja, zlasti dopisnika, zahteva še posebej veliko napora. Za mano so tedni intenzivnega spremljanja kampanje, volilni dan in dan štetja glasov, ki se bo zavlekel v tedne kričanja, sporov in pravdanja. Ne vem, so to olimpijske igre ali je čezme zapeljal valjar?«

PAVČEK SAŠA: ZASTALI ČAS

Mladinska knjiga, 2021 

Dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka in profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je po enajstletnem premoru objavila svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas. V njej je zbrana iskrena, doživeta poezija, ki govori o veselju in bolečini. Pesmi so polne ljubezni in sonca, a jih obenem prepreda tudi globoka žalost in smrt. So preprosto čudovite…Za pokušino vam ponujamo pesem Beseda mama.

Beseda mama pade iz otrokovih ustec,

mama se prikloni in jo ponižno pobere,

ptico na prvem letu po srčno hrano.

Skozi dolge letne čase klici letajo skozi zrak,

zledeneli in vroči klici

odhajajo in se vračajo pod krov.

Mama je dom.

S posušenimi prsti ravna šibje gnezda

in čaka, čaka.

Da bi zaslišala mama.

Četudi nikogar ni, reče, tu si,

ne bom umrla sama.

Besedilo tokratne oddaje Knjižni molj je za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.