KNJIŽNI MOLJ
27. 12. 2024
Ostalo nam je le še nekaj dni in letu 2024 bomo pomahali v slovo, petkovo popoldne pa bo popestril še zadnji letošnji Knjižni molj, ki so ga tokrat pripravili v Knjižnici Kočevje.
Cedric Sapin Defour: Njegov vonj po dežju
Vida, 2024
Francoski pisatelj, alpinist in zagovornik narave bralca povabi v zgodbo z dušo. Tako rekoč čez noč je postala mednarodna knjižna uspešnica. Ne brez razloga.
V času, ko je Cedric živel še brez družinskih obveznosti, mu pozornost vzbudi oglas v lokalnem časopisu. Dvanajst mladičkov pasme bernski planšar išče dom. Hipoma se odloči, da v svoje življenje sprejme malo puhasto kepico. Odpelje se v dvesto kilometrov oddaljeno vasico, kjer prav na koncu stoji hiša gospe Château. V leglu je enajst čudovitih srčkov, Cedric pa čaka pravega. Nazadnje ga le dočaka – je zadnji, dvanajsti. Na mah osvoji njegovo srce. Za vedno. In zgodba, ki je trajala štirinajst razburljivih let, se lahko začne…
Pisatelj bralca v literarno dovršenem slogu popelje na intimno raziskovanje odnosa, ki vzklije med človekom in živaljo. V tej tenkočutni zgodbi se bodo prepoznali vsi, ki so se kdaj zaljubili v puhasto kosmato srečo s smrčkom in tačkami. Čakajo vas tako smeh kot tudi solze. In zgodba, ki jo je vredno prebirati vedno znova …
Odlomek iz besedila:
»Od čudenja v enem do čudenja v drugem trenutku gre naprej in zdi se, da ni prostora za preračunljivost, saj vlada zgolj preprosto in vztrajno veselje do življenja. To pomeni živeti s psom: na novo spoznavati, da je ena ura iz šestdesetih minut, od kateri prav vsaka šteje, si vzeti pravico, da se spreletavaš od ene do druge, se prepuščati presenečenju in negotovosti, tema neusahljivima viroma upanja.«
Felicia Kingsley: Poroka iz koristi
Hiša knjig, 2024
Zadnje dni starega leta si lahko popestrimo tudi z lahkotnejšim branjem. Romani priljubljene italijanske pisateljice Felicie Kingsley bodo prava izbira za vse, ki si želijo vznemirljivih, kratkočasnih in z romantiko začinjenih zgodb. Pisateljica navdih za svoje romane črpa pri mojstrici ljubezenskih romanov – Jane Austen. Tudi Poroka iz koristi sledi njenim klasikam.
Glavno besedo imata Jemma, maskerka v ne ravno uspešnem gledališču, in Ashford, dvanajsti vojvoda burlinghamski. Na prvi pogled ne bi mogla biti bolj različna. Zdi se, da se je Jemmi vendarle nasmehnila sreča, saj ji je babica Catriona, ki je bila sama plemkinja, zapustila vse svoje premoženje. Postavila pa je tudi poseben pogoj. Vnukinja se mora poročiti s plemičem. Na tem mestu je čas, da v zgodbo vstopi Ashford. Nepričakovano se znajde tik pred bankrotom. Grozi mu, da bo izgubil tako bogastvo kot ugled v družbi. Odvetnik jima ponudi rešitev na dlani – poroko iz koristi. Bralci pa se skupaj z glavnima protagonistoma podamo v zabavno, iskrivo, strastno ljubezensko zgodbo …
Odlomek iz besedila:
»Nekoč so mi podarili knjigo z naslovom V najslabšem primeru. Bila je priročnik s kratkimi in jedrnatimi navodili, kako ravnati v različnih nevarnih situacijah: kako deaktivirati bombo, pristati z letalom, pomagati ženski roditi v taksiju, a niti eno poglavje ni govorilo o manični materi, ki sreča aboriginsko snaho, s katero se je sin na skrivaj poročil. Kaj vse bi dal, da bi imela navodila, kako ravnati! Več kot prepričan sem bil, da če bi obstajalo poglavje na to temo, potem bi bila rešitev sledeča: stecite stran, kolikor vas nesejo noge.«
George Mallory: Plezanje na Everest
Učila, 2024
V edvardijanskem obdobju angleške zgodovine izkazovanje čustev ali razmišljanje o njih ob doživljanju pustolovščin ni bilo ravno dobrodošlo. Tej praksi se je uprl George Mallory. Še vedno ni povsem jasno, ali je bil res prvi človek, ki je osvojil Mount Everest, zagotovo pa je prvi zapriseženi gornik, ki je svoje zapise o plezanju nadgradil v literarna dela. Prepričan je namreč bil, da mora pisanje o gorništvu temeljiti na čustveni ravni in s tem vplivati na bralce. Obenem je pisanje dojemal kot dolžnost do potomstva pa tudi kot izziv, s katerim je želel ljubezen do gora približati vsem.
Mallory je veljal za izjemnega alpinista in v tedanjem času tudi najbolj izurjenega. Leta 1921 je bil v prvi britanski ogledni odpravi na Everest, v kateri so želeli določiti potencialno pot na vrh s severne strani. Leto kasneje, 1922, pa je bil prvi človek, ki je brez dodatnega kisika presegel mejo 8000 metrov nadmorske višine. Umrl je leta 1924, na svoji tretji odpravi na Everest, le nekaj dni pred svojim 38. rojstnim dnevom.
Navadnim smrtnikom so najvišje gore bile in bodo nedosegljive, lahko pa o njih preberemo številne izjemne zapise. Zbrana dela Georga Malloryja so prav to. Drzno, inovativno in navdihujoče pisanje, ki v bralcu odzvanja še dolgo po tem, ko preberemo zadnjo stran …
Odlomek iz besedila:
»Dobro preživet dan v Alpah je kot čudovita simfonija. Prvo gibanje je andante, včasih andantissimo – bridko, mučno prebijanje navzgor po moreni. A vse je pozabljeno, ko se modra svetloba zore zasveti na trdem, čistem snegu! Pojavi se nov motiv, zelo nežno z manjšimi pihali, oboami in flavtami, oddaljen, a melodičen in poln upanja, v vse večji svetlobi ga pograbijo violine in razparajo vsa godala z drgetajočimi akordi, ko se vrhovi drug za drugim zapletajo v zlato mrežo dneva, dokler se na koncu celoten orkester v zmagoslavnem sozvočju ne polasti zraka in zahrumi v veličastnem bučanju, kajti zdaj končno vzneseni in ožarjeni korakate na soncu.«
Maria Gianferrari: Bodi drevo!
Grlica, 2022
Kočevska pokrajina nas razvaja s čudovitimi gozdovi in zagotovo se strinjate, da so prav ti ena najimenitnejših stvaritev narave. Pisateljica za otroke Maria Gianferrari je skupaj z ilustratorko Felicito Sala ustvarila poetično slikanico, ki nam za zgled postavlja prav drevesa. Njihova energija nas lahko navdihuje, da se trudimo postati bolj sočutni, ljubeznivi, skrbni, boljši ljudje. Drevesa so tako kot mi družbena bitja. Med njimi poteka izmenjava informacij, delijo si hrano in zavetje, saj so le skupaj močnejša in lažje previharijo viharje.
V dodatku na koncu slikanice so napotki, kako lahko bralci pomagajo pri reševanju dreves, npr. s ponovno uporabo izdelkov, sajenjem domačih sort ali čistilnimi akcijami. Pisateljica prijazno spodbuja tudi k sodelovanju v lokalni skupnosti, kot je denimo obisk v domu upokojencev, pomoč v zavetišču ali prostovoljstvo. Posebej radovedni pa si lahko ogledajo tudi natančen prikaz zgradbe drevesa in raziščejo številne vire, domače in tuje spletne strani, ki jih je avtorica navedla za nadaljnje branje.
Slikanica vsebuje le malo besed, a so te skupaj z ilustracijami toliko bolj dragocene. V nas budijo zavest, da je na svetu dovolj za vse, če bi le znali živeti v skladu s tem, kar nas uči narava.
Odlomek iz besedila:
»Skupaj je gozd močan. Prečiščujemo zrak. Zadržujemo prst in preprečujemo erozijo. Ko združimo krošnje, oblikujemo streho, ki zibajoče umirja močne vetrove. Naša telesa, veje ter korenine so dom pticam, sesalcem in žuželkam. Drevesa vzdržujemo življenjska okolja.«
Stara božična pesem pravi: »Tisoč iskric smo prižgali, da bi zlo s sveta pregnali. Njihov plamen naj odseva, in dobrota vse preveva. Tisoče daril smo zbrali, da bi vse obdarovali. Vsa gorja naj se zgubijo, temne misli razbežijo. Tisoč pesmi smo zapeli, z mislijo ves svet objeli. Bog naj vedno nam pomaga, da ljubezen vse premaga.«
Naj vam leto, ki je pred nami, prinese iskrice topline, zadovoljstva, predvsem pa miru. Srečno 2025 vam želi kolektiv Knjižnice Kočevje!
Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekárka Špela Činkelj.
KNJIŽNI MOLJ
13. 12. 2024
Felicia Kingsley: Dekle iz drugega časa
Hiša knjig, 2024
Romani iz obdobja regentstva pogosto prikazujejo olepšano podobo tega časa, kjer kar kipi od plesov, zabav in pastelnih barv. V resnici pa je šlo za pomembno zgodovinsko obdobje, v katerem se je Evropa soočala z Napoleonovimi pohodi. Ta je 1815 doživel poraz pri Waterlooju in bil obsojen na izgnanstvo na otoku Sveta Helena. Leto 1816 je zato prineslo pravo olajšanje in splošno ozračje v družbi se je sprostilo.
V tem obdobju pa se znajde tudi Rebecca – introvertirana študentka egiptologije in strastna bralka ljubezenskih romanov iz časa regentstva. Na eni od zgodovinskih uprizoritev, ki jih rada obiskuje, se ji zgodi nekaj zares nenavadnega. Znajde se v Londonu, v letu 1816. Še celo več – zaživi v svoji izmišljeni zgodbi, ki jo je skrivaj zapisovala v svoj dnevnik. Nenadoma postanejo liki osebe iz mesa in krvi, Rebecca pa najbolj zaželena debitantka v družbi, ki jo obkrožajo številni snubci. Najbolj vznemirljiv pa je Reedlan Knox. Moški, ki v sebi nosi mnogo skrivnosti in ima moč, da za vedno spremeni Rebeccino usodo.
Gre za berljiv, napet roman, ki se odlikuje prav po tem, da slika pristno podobo visoke družbe. Najpomembnejša sta čast in ugled, škandale pa je treba pomesti pod preprogo za vsako ceno. Posebej pretresljivi so tudi prizori iz življenja preprostih ljudi, ki niso imeli sreče, da bi se rodili v premožno družino.
Pika na i romanu je humoren preplet oseb iz preteklosti z likom iz sedanjosti in Rebeccini komentarji. Bralec ob tem nehote začne ceniti samoumevno udobje, ki nam ga omogoča 21. stoletje z vsemi svojimi izumi. Pisateljica je pripoved obogatila z resničnimi športnimi in mondenimi dogodki, vključno z rezultati, sodelujočimi in zmagovalci.
Odlično branje, ki je veliko več kot le zgodovinski ljubezenski roman.
Odlomek iz besedila:
»Ena izmed stvari, na katere sem se zdaj že navadila, je bila tema, ki je vladala v hišah, ko se je zunaj stemnilo. Televizijske nadaljevanke so mi ustvarile napačno predstavo, ko se je zdelo, da je bilo vse vedno močno osvetljeno. Resnica pa je bila, da so plameni sveč oddajali le malo svetlobe in da se je zato človek vedo premikal v poltemi, kar je bilo včasih romantično, spet drugič pa ti je vzbujalo tesnobo.«
Faith Hogan: Na večer pred božičem
Aktivni mediji, 2024
Priljubljena irska pisateljica bralce povabi v svoj domovino, kjer živi glavna junakinja Liv Latimer. Kruh si služi z delom v bolnišnici, kjer kot medicinska sestra skrbi za paciente na urgenci. V srcu pa še vedno čuti bolečino zaradi prezgodaj umrle dvojčice Rachel. Liv zato vodi neobvladljiva nuja, da živi dovolj dobro za obe.
Bralci jo spoznamo po končani izmeni. Odpravlja se domov in medtem ko čaka na prehodu za pešce, doživi srečanje, ki jo pretrese do obisti. Že hip zatem moškega, ki se ji zdi najbolj znan neznanec, zbije motor. Še celo več. S svojim ravnanjem je Liv rešil življenje. Ne preostane ji drugega, kot da se odloči, ali bo ostala pri skrivnostnem neznancu, čigar življenje visi na nitki, ali bo odšla domov, kjer jo čaka družina in moški, ki ga ljubi.
Pisateljica na tem mestu ubere nenavadno pisateljsko pot. Spretno namreč krmari med dvema različnima potekoma zgodbe. Na eni spremljamo Liv, ki se odloči ostati na urgenci in poskrbeti za neznanega rešitelja. V drugi pa se Liv odpravi domov in doživi božične praznike povsem drugače, kot si je predstavljala.
Zanimivo branje, ki nas drži v napetosti do zadnje strani.
Odlomek iz besedila:
»V zrak je švignila velikanska zlata raketa in Liv je z odprtimi usti strmela v veličasten prizor, ko se je razletela tako visoko, da je morala nagibati glavo nazaj. In še ena, ne tako stanovitna na svoji poti, ki je zašla in najbrž dogorela prezgodaj, medtem ko je prva še kar vztrajala. Bili sta kakor ona in Rachel. Dvojčici. Druga drugi enaki. Identični. Eno življenje se je končalo, še preden je imelo kaj dosti možnosti, da bi se začelo; drugo, no, je bilo njeno in Liv je brez velikega truda videla, kaj si je dovolila narediti iz njega, kakšno prazno pretvarjanje je postalo.«
Eva in Jure Pribičevič: Kako do vzgojenega psa
Mladinska knjiga, 2024
Eva in Jure Pribičevič sta izkušena vodnika psov, vrsto let pa se ukvarjata tudi s šolanjem psov, vodita priljubljene spletne tečaje za pasje skrbnike ter posebej zasnovane tečaje Alfakan. Ob delu s svojimi zvestimi štirinožci sta spoznala, da treniranje psov s pozitivno motivacijo pomeni bolj sproščene, vesele, učljive živali, ki rade sodelujejo s svojim skrbnikom. Posledično sta razvila sodobno vejo kinologije, t. i. naravno vzgojo psa.
Spoznanja in metode dela pa sta prelila tudi v težko pričakovan priročnik za vzgojo psov. Razdeljen je na štirinajst večjih sklopov, kjer med drugim podrobno predstavita komunikacijo s psom, izbiro primerne pasme, potek socializacije, vsebuje pa tudi povsem konkretne vaje iz poslušnosti, različne načine igre in športe za pasje prijatelje. Dodana vrednost priročnika je dodatek na koncu, v katerem odgovarjata na specifična vprašanja skrbnikov in svetujeta, kako pristopiti k izzivom, ki jih prinese lastništvo malih živali. Qr-kode v posameznih poglavjih bralca usmerijo do videoposnetkov, ki na kratko prikazujejo opisane napotke v praksi.
Misel neznanega avtorja pravi: »Ljudje razmišljajo o denarju, potovanjih in politiki. Tvoj pes pa razmišlja samo o tebi.« Predstavljeni priročnik je zato prava spodbuda in pomoč, da se naučimo ravnanja z našimi zvestimi kosmatinci, ki bo osrečevalo vse.
Odlomek iz besedila:
»Vsi psi zelo radi vohajo in voh je njihovo najmočnejše čutilo. Pasji voh je kar deset- do stotisočkrat močnejši od človeškega. Tudi vohalni center v možganih je pri psih večji kot pri ljudeh. Zaznavajo lahko vonjave v zelo majhnih koncentracijah, ki jih ljudje ne moremo. Tako lahko pomagajo pri različnih nalogah: na primer pri iskanju izgubljenih ali zasutih ljudi, mamil, eksploziva, gomoljik, nekaterih boleznih. Pasji voh kot pomoč človeku je v bistvu nenadomestljiv. Tako kot mi vidimo svet skozi naše oči, ga psi skozi svoj smrček.«
Jennifer Smith: Svetlikanje: divja čudesa bioluminiscence
Miš, 2024
Živali, glive, bakterije in celo rastline, ki se svetijo v temi, so že od nekdaj burile človekovo domišljijo. Z razvojem znanosti je postalo jasno, da je bioluminiscenca zares nenavaden, a obenem naraven pojav, ki ga s pridom uporabljajo nekatera bitja v naravi.
Delo nagrajene avtorice in ilustratorke, ki se posveča naravoslovnim ilustracijam, vsebuje temeljit pregled življenja, ki se sveti in blešči. V petnajstih poglavjih pojasni, kaj bioluminiscenca sploh je, na kako neverjetno različne načine nastaja in kje vse jo lahko opazujemo. Bitja se z njeno pomočjo branijo, privabljajo plen ali partnerja, se sporazumevajo ali celo zakrinkajo. Predstavi znanstvenike, ki raziskujejo ta pojav in možnosti uporabe v znanosti, tehnologiji in medicini. Vsebuje pa tudi časovnico in zanimivosti iz zgodovine ter mite, ki so se ob tem porajali.
Knjiga je v prvi vrsti namenjena mladim bralcem, a bo zagotovo navdušila tudi odrasle. Prevedla jo je dr. Tina Bilban, ki se ukvarja s problematiko predstavljanja znanosti v otroški in mladinski literaturi. Strokovni pregled pa je prispevala dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Odlomek iz besedila:
»Ob večerih lahko opaziš, kako nekatere žuželke nezadržno letajo proti svetlobi. Znanstveniki menijo, da ima bioluminiscenca pri glivah prav to vlogo – privablja žuželke. Ko se žuželka sprehaja po glivi, jo prekrijejo njeni trosi, s pomočjo katerih se glive razmnožujejo. Ko žuželka zapusti glivo, odnese trose s seboj, raznese jih po svoji nadaljnji poti in tako glivo razširi drugam.«
Misel ameriške pisateljice Emilie Poulsson pravi: »Knjige so ključ do zaklada modrosti; knjige so vrata v deželo užitkov; knjige so steze, ki vodijo navzgor; knjige so naše prijateljice. Pridite, berimo!« Sledite njenemu povabilu in obiščite Knjižnico Kočevje. Veseli bodo vašega obiska!
Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekárka Špela Činkelj.