MACDIBBLE, BREN: JAZ, ČEBELA
Miš, 2023
Mirabela živi s sestro in dedkom na sadjarski kmetiji zunaj mesta. V svetu, kjer so prave čebele izumrle, najspretnejši otroci plezajo na sadno drevje in ročno oprašujejo rastline. Mirabela trdo dela, najbolj od vsega bi namreč rada postala čebela. Življenje na kmetiji ni lahko, vendar je dovolj hrane, dovolj časa za spanje, predvsem pa veliko ljubezni. Potem pa na kmetijo pride njena mama in jo odpelje stran od vsega poznanega, v neznan mestni vrvež. Čeprav je Mirabela drzna in iznajdljiva, bo morala za dosego svojih sanj zbrati ves pogum … Mladinski roman Jaz, čebela nas popelje v prihodnost, v svet, kjer ni več čebel in se je življenje močno spremenilo. V ospredju je zgodba o odkriti, neuklonljivi in dobrodušni junakinji, ki v sebi nosi neizmerno življenjsko moč, zaradi česar jo bodo mladi bralci in bralke preprosto vzeli za svojo.

Iz knjige:
»Pozimi delovodje pogosto ni na kmetiji, in kadar ga vprašam, kam gre, mi odgovori, da se uči o čebelah. Zasmejem  se in rečem: »Saj ti veš že vse o čebelah!« »Pravi mala strokovnjakinja,« se nasmehne in mi pomežikne. Delovodja zna z ljudmi. Je grb kot divji kozel in blag kot češnjev cvet, za svoje ljudi pa dobro skrbi. Točno takšna bom jaz.”

  • Pia Marincelj Bregar

JONES, WEDNESDAY: MLADI INŽENIR

Učila, 2022

Knjiga Mladi inženir je zasnovana tako, da kar kliče k preizkušanju več kot dvajsetih neverjetnih inženirskih projektov, ki jih lahko izvedemo doma. Primerna je za nadobudne fante in deklice, ki se ne bojijo znanstvenih izzivov in imajo žilico za eksperimentiranje. Razdeljena je na tri poglavja, ki prinašajo razburljive poskuse, kot je denimo izdelava lastnega kina ali avtomata za prigrizke. V drugem poglavju so predstavljeni izzivi in igre, kot je na primer košarka s katapultom. Tretje poglavje vsebuje več velikih gradenj in prinaša navodila za izdelavo robotske roke ali čisto pravega vlakca smrti, ki ga mladi inženirji sestavijo v svoji sobi.

Zabaven priročnik z jasnimi navodili za izvedbo poskusov in odlična, igriva vzpodbuda tudi tistim, ki jim naravoslovje in tehnika (še) nista blizu.

Odlomek iz besedila:

»Inženir je dober inženir predvsem zato, ker zna reševati težave. Včasih se zgodi, da se poskusi sfižijo, in takrat je treba uporabiti možgančke in razmisliti, kako drugače pristopiti k zadevi. To je tisto, v čemer se inženirji izkazujejo.«

  • Špela Činkelj

PREGL KOBE, TATJANA: FRIDA IN ZMAJ ARTUR GAJ V GRČIJI 

Morfemplus, 2021

Tatjana Pregl Kobe nadaljuje s pravljično obarvano poučno serijo knjig za mlade bralce, v katerih predstavlja bogastvo evropske kulture. Tokrat nas popelje na potovanje po Grčiji. Ta je ena najbolj sončnih držav na svetu ter je s svojo kulturo postavila temelje današnji zahodni civilizaciji.

Skozi dogodivščine male deklice Fride in njenih plišastih prijateljev – zmaja, zajčice in podganice – spoznamo ključne osebe, dogodke in kraje, ki so zaznamovali Grčijo. Prepletata se mitologija ter novejša zgodovina, besedilo pa prinaša obilico podatkov, ki so predstavljeni na otrokom dostopen, razumljiv način. Dopolnjujejo ga odlične ilustracije Tine Dobrajc, ki kar kličejo k samostojnemu branju v drugi triadi ali v družbi odraslih.

Odlomek iz besedila:

 »Mitologija pravi, da je vrhovni bog Zevs z obeh koncev sveta poslal dva orla, katerih poti sta se prekrižali ravno nad Delfi, in s tem je bila določena lokacija popka sveta. Prerokovale so pitije, ki so dajale dvomljive ali dvoumne odgovore. Je pa nekdaj mogočno svetišče boga Apolona danes kup ruševin, in kar precej domišljije je potrebno, da si predstavljamo njegov videz v času največjega razcveta.«

  • Špela Činkelj

GOMBOC, MATEJA: SPOSOJENA BABICA ŠTEFI

Miš, 2022

Že na začetku zgodbe pristanemo v družinski drami pri Hrastarjevih. Petčlanski družini, ki jo sestavljajo oče Mare, mama Ana, najstnika Ula in Jan ter mali Lukec, ki še obiskuje vrtec. Četrtek je. Tako oče kot mama morata na nujno, neodložljivo službeno pot. V ponedeljek! In nikakor ne moreta najti primerne varuške. Drama je iz dneva v dan večja, odhod pa se nezadržno približuje. Tudi Ula in Jan skrivaj zavzeto tuhtata, kako rešiti nastalo situacijo. Vse dokler Ulina prijateljica Lara ne predlaga, naj na pomoč pokličejo Štefi. Staro tabornico, ki je mega faca, vse zna, vse naredi pa še energije ima več kot dovolj. Starša tik pred zdajci nimata več veliko izbire. Družina se složno odloči, da bo otroke za en teden v varstvo vzela sposojena babica Štefi. In tu se prave dogodivščine šele začnejo. Skupaj z Ulo, Janom in Lukcem se podamo na zabavno, prisrčno in ravno prav prismuknjeno branje. Mladim bralcem bodo zagotovo všeč zabavne peripetije, ki jih doživljajo otroci skupaj s sposojeno babico ter odkrivajo, kakšne trike skriva v rokavu upokojena tabornica. Domiselno so prikazane z izvirnimi ilustracijami Jake Vukotiča.

Zgodba ima ganljiv pa tudi pomenljiv konec in le upamo lahko, da bomo babico Štefi lahko srečali še v kakšnem mladinskem delu izvrstne pisateljice, jezikoslovke ter predvsem srčne učiteljice – Mateje Gomboc.

Odlomek iz besedila:

»Oba sta pri računalniku in iščeta varuško. Po različnih portalih. Na varstvih, bolhi, fejsbuku in še kje. Do zdaj brez uspeha. Mamico že grabi panika. Oči je skuliran in jo miri. Mami ima ideje, toda vsaka propade. Oči ji pravi, da se bo zagotovo vse uredilo. Mami pravi, da ne ve, kako, in da naj se oči že spusti na Zemljo. Kaj pa, če naš očka v resnici ni Zemljan? Le kako je v taki situaciji lahko tako skuliran? Mislim, da je res vesoljec.«

  • Špela Činkelj

PARR, MARIA: VAFLJEVI SRČKI

Ilustracije: Jure Engelsberger

Prevod: Darko Čuden

Mladinska knjiga, 2016

Vafljevi srčki so prvenec priljubljene in večkrat nagrajene norveške avtorice Marie Parr, ki ji pravijo tudi Astrid Lindgren mlajše generacije, pri slovenskih bralcih pa je poznana tudi po mladinski knjigi Tonja iz Hudega brega. Vafljevi srčki zajemajo prisrčne zgodbe Lene in Trilčka, dveh sosedov in najboljših prijateljev (pa čeprav si tega vse do konca ne priznata). Lena je navihana deklica, namazana z vsemi žavbami, ki stanuje skupaj z mamico. Vsak nov dan je zanjo ena sama pustolovščina. Njen sosed Trile je veliko bolj umirjen, a ker jo občuduje in se ji pri dogodivščinah rad pridruži, ga to kar naprej spravlja v težave. Pred njima je dolgo poletje, ki obeta obilo zabave, a prinaša tudi težke trenutke, ki pa jih glavna junakinja premaga z veliko modrostjo. Za Vafljeve srčke je avtorica prejela več nagrad, med drugimi nizozemsko Zilveren Griffel in francosko Prix Sorcie`res. Knjiga je prevedena v skoraj dvajset jezikov, na Norveškem so po njej posneli tudi televizijsko serijo, ki ste jo lahko pred kratkim spremljali tudi na prvem programu TV Slovenija. Če vam bo zgodba iz Vafljevih srčkov všeč, pa se lahko veselite tudi njenega nadaljevanja v knjigi Golmanka in morje. Slovensko izdajo v imenitnem prevodu Darka Čudna dopolnjujejo ilustracije Jureta Engelsbergerja. 

Iz knjige:

»Lena je bila očarana. Na mizi se je že dvigoval stolpič vafljev. Tu pa tam je babipenka pomahala s krpo, tako da je vonj razkošno odnašalo do najinih nosnic. Zgomazelo me je po vsem telesu. Molčala sva kot v cerkvi in gledala, kako se kup vafljev bohoti in bohoti.«

  • Pia Marincelj Bregar

STARK, ULF: MALA KNJIGA O LJUBEZNI

Ilustracije: Ida Björs

Prevod: Danni Stražar

Založba Zala, 2022

Ulf Stark je eden najbolj znanih in vsestranskih švedskih avtorjev, ki je v svojih delih z igrivo, nedolžno prebrisanostjo vključeval tako vzvišeno kot nizko, običajno in nenavadno, pri tem pa marsikdaj izhajal iz svojih spominov na otroštvo in očeta. Nekaj svojih knjig je predelal v scenarije in zanje prejel vrsto nagrad: švedsko Augustovo nagrado, nemško Jugendliteraturpreis in emmyja za izviren scenarij za dansko televizijsko serijo. Stremel je k temu, da bi njegove knjige odsevale “humor in pogum za soočanje z življenjem” in “da bi mu uspelo v izvabiti blišč življenja.”

V Mali knjigi o ljubezni učenec Fred v enajstih poglavjih pripoveduje svoje doživljanje kratkega predbožičega obdobja v času 2. svetovne vojne. Njegov oče je bil vpoklican v vojsko, da brani severno švedsko mejo. Medtem se Fred pogovarja z ventilom v garderobni sobi in se pretvarja, da ga čezenj sliši njegov oči. Fred skuša čas prebiti kar se da normalno: hodi v šolo, se druži s svojim najboljšim prijateljem Oskarjem in sanjari o sošolki Elsi. Elsa, deklica močnejše postave in drobno skodranih las je najboljša v razredu v polaganju rok in čeprav noslja, je prav ona tista, v katero se je čisto zaljubil. Zvečer se Fred vrača domov k noseči mami, ki dodaten denar v težkih časih služi kot sprevodnica na tramvaju. Tudi Fred se trudi nekaj zaslužiti, če ne drugega vsaj božično drevesce, zato pomaga prodajalcu božičnih jelk. Nekoč pride po svojo jelko tudi lepa gospa, ki Freda za pomoč nagradi z napitnino, stekleničko z ostankom svojega parfuma in čokolado. Fred sanja, da je bila to vila, ki bo poskrbela, da bo za božič vse tako, kot bi moralo biti. Za božič se res zgodi čudež in prav posebno presenečenje …

Neverjetno, koliko lepote, topline, sreče in miru je zajeto v tej drobni knjižici, ki jo spremlja tako hudo, mrzlo in nemirno ozadje. Knjiga, ki je primerna za 2. triado osnovnošolcev, a greje tudi srca starejših bralcev, pred nas razpira moč prijaznih dejanj, optimizma in poguma.

Iz knjige:

»”Hvala za pismo,” je rekla. “Lepo je. Še posebej tisto “ravno obratno”.”

“Precej kratko je,” sem rekel.

“Kratko, a dobro,” je rekla. “Jaz mislim enako.”

“V kakšnem smislu?”

“O tebi. Ravno obratno od tega, da mi nisi všeč.”

Več ni bilo treba reči. Hodila sva drug ob drugem in bila vesela.«

  • Pia Marincelj Bregar

GOMBOC, MATEJA: BALADA O DREVESU

Spremna beseda: Janja Istinič

Založba Miš, 2021

(Zbirka Zorenja+)

Slovenska pisateljica Mateja Gomboc kot srednješolska profesorica vsakodnevno spremlja mlade v najobčutljivejših letih, poleg tega pa jo že od nekdaj kali izjemna sposobnost vživljanja v življenja drugih. Zmes talenta in okoliščin tako njeno literaturo plemeniti z izjemno pristnim in realističnim značajem. Zgodba, zapisana v romanu Balada o drevesu, je zato še toliko bolj presunljiva in se bere kot resničen dnevnik dekleta, ki je svojo prvo ljubezen izgubilo v enem izmed najbolj tragičnih scenarijev.

Ada, talentirana in disciplinirana, vedno zaskrbljena in nekoliko vase zaprta mlada violinistka, dijakinja 3. letnika gimnazije, se po najstrašnejšem dogodku svojega življenja prebudi v prvi dan brez Majka. Majka, ob katerem se je končno sprostila in razcvetela, Majka, ki ji je pokazal najlepša občutja in Majka, s katerim sta skupaj kovala sanjske načrte za prihodnost. Majk oziroma Mitja je bil večino časa tako poln življenja in veselja, a je trpel za bipolarno osebnostno motnjo, ki ga je lahko iznenada pahnila iz evforične sreče v depresijo. Splet različnih faktorjev ga je privedel do tega, da je storil samomor. Ada ostane sama z močnimi občutki, ki se iz minute v minuto prevešajo od jeze do žalosti in občutka krivde. Roman, razpet skozi štiri dni, slika Adino duševno stanje od prve noči po Majkovem samomoru pa do jutra po njegovem pogrebu. Skozi faze prebolevanja, ko se minute vlečejo kot ure in si lahko vsak del dneva zasluži svoje poglavje, dobimo pretresljiv uvid v njuno ljubezensko zgodbo, Adino preteklost in v doživljanje izgube tistih, ki ostanejo. Adi najbližja ostaja njena violina in z njeno pomočjo poišče glas, s katerim lahko izrazi svoja čustva, ko se od Majka uradno poslovi tudi na pogrebu. Čas celi vsako rano in Ada počasi spoznava, da življenje teče dalje. A kljub temu brazgotine ostanejo: »Jaz ostajam. In ti v meni.«

Roman sklepa spremna beseda psihologinje Janje Istinič, v kateri o samomoru spregovori tako s poklicnega vidika kot tudi iz osebne izkušnje. Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Roman je prejel nagrado desetnica 2022 za izvirno otroško in mladinsko leposlovje in je bil izbran kot darilna knjiga za srednješolce v sklopu nacionalnega projekta Rastem s knjigo 2022/23. Na spletu sta dostopna videoposnetek s predstavitvijo knjige in Adina pesem, ki jo je ustvarila in zapisala pisateljičina hčerka, Klara Gomboc. Pretresljiva in izjemno močna knjiga, primerna za najstnike in odrasle, ali kar najbolje: za skupno branje, pospremljeno s pogovorom.

Iz knjige:

„Odprem oči in se vrnem v isti svet od včeraj. Tudi danes sem se zbudila pred budilko. Omot vej okoli grla, da nisem mogla dihati, ko sem se spomnila, da se je začel nov dan. A vseeno: od tedaj so že trije dnevi. Že 70 ur brez njega. Vsak dan en korak stran. Danes ponoči nisem sanjala o njem. Kje je zdaj Majk? Saj vendar ni mogel kar izginiti.“

  • Pia MarinceljBregar

NATSUKAWA, SOSUKE: O MAČKU, KI JE REŠIL KNJIGE

Prevod: Sonja Benčina

Založba Vida, 2022

Knjigo je napisal japonski zdravnik Sosuke Natsukawa. Domišljijska pustolovščina nas popelje na Japonsko, kjer glavnemu junaku zgodbe, sramežljivemu dečku Rintaru, umre dedek; njegov skrbnik in lastnik knjigarne Natsuki. Rintaro, ki po izgubi staršev ponovno ostane sam, je postavljen pred težko odločitev: vse kaže, da bo moral zapreti knjigarno in se preseliti k svoji teti. Po smrti dedka se deček še bolj zapre vase, preneha hoditi v šolo in dneve preživlja v knjigarni. Nekega dne, ko se predaja spominom, pa se zgodi čudež: na koncu knjigarne se pojavi skrivnostni prehod, skozi katerega pritaca govoreči maček in Rintara prosi za pomoč na prav posebni misiji: pomagati mu mora rešiti knjige. Na poti skozi nenavadno pustolovščino štirih labirintov se dečku kmalu pridruži še sošolka Sayo. Deček, prej nesamozavesten osamljeni knjižni molj, skozi dogodivščine in preizkuse, ki mu jih določa drzni muc, odrašča in pridobiva na samozavesti in pogumu. Hkrati v njegovi zavesti dozoreva ljubezen do knjig in spoznanje o pomenu njihovega obstoja. Med njima s Sayo pa začenjajo kaliti prvi zametki ljubezni …

Roman vsem tistim, ki se še sprašujejo o pomenu obstoja knjig, podaja neizpodbitne dokaze, da so te tudi v današnjem svetu še tako potrebne. Nekaj, kar bo zagotovo ogrelo srce velikim in malim knjižnim moljem.

Iz knjige:

„Žadaste oči so se svetlikale v soju zvezd. Maček je bil ponosen in tako samozavesten, da je bil že skoraj aroganten. Čudovit. »A veš, da se mi zdi, kot bi te poznal že dolgo časa,« je spregovoril Rintaro. Maček ni obrnil glave, le trznil je z ušesi, kot bi dečka želel spodbuditi, naj nadaljuje. »Res dolgo časa. Ko sem bil še majhen …« Rintaro je pogledal proti stropu kočije, kot bi brskal po spominu. »Enkrat sem te srečal v zgodbi. Mislim, da je bila ena tistih, ki mi jih je brala mama.« »Knjige imajo dušo,« je nežno ponovil maček. »Ljubljena knjiga bo vedno imela dušo. V stiski bo priskočila bralcu na pomoč«.“

  • Pia MarinceljBregar

SKENDEROVIĆ, SELMA: ZAKAJ MOLČIŠ, HAVA?

Spremna beseda: Suzana Tratnik

Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Revija Mentor, 2021

Avtorica, Selma Skenderović, je študentka slovenistike in primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani. S kratko zgodbo Brezimni obraz je leta 2020 postala zmagovalka festivala mlade literature Urška. Organizatorja festivala, JSKD in Revija Mentor, sta ji za nagrado v svoji zbirki Prvenke ponudila izdajo proznega prvenca Zakaj molčiš, Hava?.

Skozi petnajst kratkih zgodb, ki jih pripoveduje deklica Hava, nas avtorica tenkočutno, včasih pa tudi precej ostro, popelje skozi misli mladega dekleta bosanske narodnosti in muslimanske veroizpovedi, ki se je prisiljeno vključiti v slovensko družbo. Avtorica pravi, da ne bi rada, da se zgodba bere avtobiografsko, vendar lahko iz avtentičnosti in moči izpovedi sklepamo, da izhaja iz osebnih izkušenj ali izkušenj bližnjih, ki so se znašli v podobnem položaju. Hava je bila v otroštvu deležna mnogih predsodkov, nemoči in strahu. Svoj molk s pisanjem končno zamenjuje s pravico do besede: “Želim si, da me Slovenci ne bi nenehno opominjali, da sem tujka,” pravi. Havin glas, spretno ujet v tekoč, slovenski jezik, je zamolčani glas premnogih priseljencev; njene zgodbe poganjajo občutki drugačnosti, odtujenosti in nesprejetosti. Njene zgodbe se nas neizogibno dotaknejo. Vabijo nas k razmišljanju in prevrednotenju lastne družbe. In, če smo kolikor toliko rahločutni, tudi k samoizpraševanju. Smo res tako odprti in sprejemajoči do drugih narodnosti? Bi lahko naredili še kaj, da priseljencem olajšamo vključitev v našo družbo in jim omogočimo prijetnejše bivanje?

Iz knjige:

»Ni pomembno, katere narodnosti si, dokler veš, da si Slovenec, Hrvat ali Francoz. Morebiti Nemec, Danec, Poljak … Ni pomembno, v katerega boga veruješ, dokler ga v javnosti ne častiš z burko ali s križem okrog vratu.«

  • Pia Marincelj Bregar

ŠTEFAN, ANJA: ŠTIRI ČRNE MRAVLJICE: Od jutra do jutra

Mladinska knjiga, 2022

Ilustracije: Tomaž Lavrič

Že leta 2007 je pri Mladinski knjigi v zbirki Čebelica izšla slikanica Štiri črne mravljice vsestranske ustvarjalke Anje Štefan z ilustracijami Zvonka Čoha, ki je postala priljubljena pri odraslih in otrocih ter pogosto branje za Bralno značko. V letu 2014 so pravljice iz zbirke v režiji Martine Maurič Lazar zaživele tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Avtorica je pravljično zbirko sedmih kratkih zgodbic o mravljicah razširila z novimi in tokrat prvič združila moči z ilustratorjem Tomažem Lavričem. Nastala je čudovita knjiga, ki je vsaj toliko, kot za otroke, če ne bolj, primerna tudi za odrasle in je lahko tudi zelo lepo darilo. Izbrušena in humorna, polna bistroumnih razmislekov in večplastnih sporočil, poetičnih razmislekov o (so)bivanju v tem svetu. Kratke dogodivščine in pogruntavščine malih mravljic so v svoji preprostosti in jasnosti tudi izjemno večplastne in nam dajo snov za razmišljanje. Čeprav so humorno zasnovane in mestoma rimane, rahlo zadišijo po basni. Vsaka se namreč zaključi z določenim sklepom, ki bi ga lahko razumeli kot moralni nauk, vendar popolnoma nevsiljiv, v kontekstu ljubek in smešen. Za vse ljubitelje življenja, lepe črte in besede …

Iz knjige:

»’Ljubim morje,’ je rekla prva.

‘Tudi jaz, že od nekdaj.’

 ‘Kako, kaj nismo na morju prvič?!’

 ‘Vse, kar ti je blizu, ljubiš že od nekdaj.’

 ‘Najbrž res. Morje je naš dom.’

 In so sklenile, da so v resnici morske mravlje. Morske mravlje niso navzven nič posebnega. Čisto take so kot druge. A navznoter… navznoter imajo srce, brezmejno kot morje.««

  • Pia Marincelj Bregar

KOVŠCA, NATAŠA: FOTOGRAFSKI POJMOVNIK ZA MLADE

Aristej, 2022

Danes si težko predstavljamo življenje brez fotografskega aparata, ki je najpogosteje kar naš mobilni telefon, saj je skoraj vedno z nami. Z njim lahko hitro in enostavno ujamemo najpomembnejše trenutke svojega življenja in jih ohranjamo v trajnem spominu. Tudi dobre fotografije danes ni težko narediti. Čeprav nismo fotografi in nimamo najboljšega fotoaparata, nam tehnologija, ki se nenehno izboljšuje, to omogoča. Dobra fotografija se nam sicer lahko posreči, a za nastanek kvalitetnega izdelka je vseeno potrebno dobro tehnično znanje in fotografske izkušnje, pa tudi vizualna pismenost. V tej knjigi boste o fotografiji izvedeli skoraj vse.

Pojmovnik je napisala Nataša Kovšca, osredotoča pa se predvsem na vlogo fotografije v družbi nekoč in danes ter je prva tovrstna celovita obravnava fotografije v slovenskem jeziku. Poleg najpomembnejših družbenih funkcij fotografije, so v njem predstavljene bistvene prelomnice, od izuma fotografije v 19. stoletju do pojava prvih digitalnih fotoaparatov v osemdesetih letih 20. stoletja. V knjigi boste spoznali klasične fotografske žanre in najpomembnejše fotografske zvrsti ter izvedeli, katere nove načine distribucije fotografije sta omogočila digitalizacija in izum svetovnega spleta.

Knjigo je ilustriral Izar Lunaček, v njej pa najdete tudi številne ikonične fotografije, ki so pomembno zaznamovale svetovno in slovensko družbeno zgodovino.

Odlomek iz knjige: »Zaradi spletnega nasilja, ki je danes zelo razširjeno, moramo biti zelo pazljivi tudi pri objavi svojih lastnih fotografij, predvsem tistih, ki so preveč intimne. Ob tem pa se moramo zavedati, da lahko fotografije z neprimerno vsebino objavijo tudi naši prijatelji in jih z dodanimi komentarji prikažejo v popolnoma drugačni luči.«

  • Tanja Mlakar Košir

HARAMIJA, DRAGICA: SLOVENSKE PRIPOJEDKE

Pivec, 2022

Predstavljamo vam prav posebno kuharsko knjigo, v kateri se slovenske pripovedke, ki omenjajo hrano, prepletajo z recepti. Pod to nadvse zanimivo izdajo, se je podpisala dr. Dragica Haramija, ki je pripovedke priredila in poskrbela za spremno besedo. Tako lahko poleg pripovedke preberete še besedilo o zanimivostih iz teorije pravljic, iz kulturne in naravne dediščine Slovenije in tudi namige za nadaljnje branje.

Pripovedke oz. pripojedke spremljajo tudi recepti, za katere je poskrbela Anka Peljhan. Zbrala je kar 54 receptov za različne obroke, vsaka pripojedka pa je iztočnica za glavno sestavino, ki je rdeča nit za nabor receptov iz slovenske kulinarične tradicije. Za še bolj okusne in bralcem privlačne recepte, je s svojimi ilustracijami poskrbel Igor Šinkovec.

Knjiga je namenjena mladim bralcem, da se tudi sami preizkusijo kot kuharji, čas pa si lahko krajšajo z branjem.

Odlomek iz knjige: »Pravljice imajo srečne konce: dobro je nagrajeno in zlo kaznovano. V svetu pravljic takoj vemo, kdo je dober (in bomo zanj navijali) in kdo slab (in ga bomo sovražili). Majhni, nebogljeni, revni so vedno dobri, zaradi svoje dobrote pa si na koncu prislužijo nagrado.«

  • Tanja Mlakar Košir

SANTINI, GABRIELLA: 20 IZJEMNIH RAZISKOVALCEV, KI SO SPREMENILI SVET

Učila, 2021

Italijanska pisateljica, tudi sama navdušena popotnica, je za mlade bralce ustvarila kolaž biografskih utrinkov raziskovalcev, popotnikov, avanturistov in izjemnih posameznikov, ki so s svojim življenjem in odkritji za vedno spremenili svet. Živeli so v različnih obdobjih, se spopadali z raznovrstnimi ovirami, prav vsem pa je skupno, da so zmogli slediti svojim sanjam in dosegli nekaj več.

Najprej spoznamo mitološkega popotnika Odiseja, nato pa se zvrstijo pomorščaki in raziskovalci, znanstveni raziskovalci, arheologi in paleontologi, pustolovci in veliki popotniki. Nekateri med njimi, kot so Krištof Kolumb, Charles Darwin ali Neil Armstrong so bolj znani kot morda Isabelle Bird ali Freya Stark. A prav vse zgodbe nagovarjajo mlade bralce, naj pogumno zajadrajo v življenje in se soočijo z izzivi, ki jih srečajo na svoji poti.

Odlomek iz besedila:

»Potovanje te najprej pusti brez besed, nato pa spremeni v velikega pripovedovalca.«

  • Špela Činkelj

COOK, LAN: 24 UR V KAMENI DOBI

Grafenauer, 2021

Dobrodošli v kameni dobi! Z vami je prijazna vodička Auri! Deklica, ki s svojo družino živi v jami na severu Evrope, vam bo predstavila življenje pred 18.000 leti. Ste pripravljeni, da preživite dan v preteklosti? Če je odgovor pritrdilen, bodite previdni pri vstopu, da se ne spotaknete ob nagrmadene skale, ki branijo jamo pred prepihom. Posluh, prosim, Auri ima nekaj za povedati:

»Nimajo vsi sreče, da bi živeli v jamah. Nekateri ljudje v bližini živijo v manj stalnih domovanjih. Dedek mi je povedal, da ljudje v daljnih deželah živijo celo v kolibah, zgrajenih iz mamutovih kosti.«

Želite izvedeti več? Auri vam bo z veseljem pokazala, kako izdelati pasti za ribe, kako zakuriti ogenj in kako izslediti različne živali. Izvedeli boste še, katere rastline nabirajo za hrano v različnih letnih časih in kako se obleči kot šaman. V posebnem kotičku jame se lahko udeležite obreda, ki ga izvajajo za srečo in uspešen lov in če boste ostali dovolj dolgo, se lahko v tem delu jame lotite tudi jamske poslikave. Preden pa vas premami spanec, se z Auri odpravite še preverit ribje pasti in natočit vodo. Zdaj pa lahko noč in sladke sanje. In še majcen nasvet: če ponoči v jamo zaide lev, se naredite čim večje in strašnejše! Pa srečno!

Strip 24 ur v kameni dobi je delo avtorja Lana Cooka, pri nastanku knjige pa mu je svetoval dr. James Dilley, izjemen eksperimentalni arheolog in izdelovalec replik, čigar dela so bila razstavljena v mnogih muzejih. Knjigo je s hudomušnimi ilustracijami obogatil Laurent Kling, za izvrsten prevod v slovenščino pa je poskrbel Boštjan Gorenc – Pižama.

  • Tanja Mlakar Košir

FRLIC, ŠPELA: BLEŠČIVKA

Mladinska knjiga, 2022

Ste za malo daljši izlet na Bleščivko? Vremenska napoved za naslednjih 9 dni kaže pestro, razigrano in skrivnostno dogajanje. Spakirajte samo najnujnejše: nekaj domišljije in kanček poguma – podajamo se v nadvse napeto in skrivnostno fantazijsko zgodbo! Mlajšim bralcem se lahko pridružijo tudi odrasli, Bleščivka je namreč namenjena tako otrokom kot njihovim staršem in prav nikogar ne bo pustila ravnodušnega.

Ko nekega dne v blokovsko naselje na vrhu hriba priropota rdeča katrca in se ustavi pred enim od blokov, se začnejo dogajati zelo nenavadne reči. Izza volana se skobaca ženska v modrem plašču ter s sprednjega sedeža pazljivo dvigne krokodila. To sta skrivnostna Silva in njen plazilski prijatelj Silvester. Nebo nad Bleščivko se kar naenkrat pooblači, začnejo izginevati ptiči, med bloki pa se začnejo pojavljati fluorescentni kakci, ki najbolj vznemirjajo hišnika Jožeta. Zakaj je kar naenkrat slabo vreme, kam so izginili vsi ptiči in čigavi so svetleči barvni kakci, bodo poskušali ugotoviti bistri bleščivski otroci.

Prvenec Špele Frlic je zgodba o strahu in solidarnosti. Je zgodba o tem, kako strah narašča in kako ga lahko s skupnimi močmi premagamo. Avtorica je odlična in priznana pripovedovalka pravljic za otroke (in odrasle), umetniška vodja Pripovedovalskega festivala in avtorica številnih pripovedovalsko-vizualno-glasbenih predstav. Ilustracije v Bleščivki pa so delo mlade in nadarjene umetnice Tereze Prepadnik.

Odlomek iz knjige: »V štirih bleščivskih blokih so večinoma živeli mirni ljudje. Taki, ki radi vstajajo s škorci in hodijo s kurami spat. Taki, ki cenijo čista stopnišča, zlikane zavese in urejene balkone. Taki, skratka, ki imajo radi mir. Na srečo pa je Bleščivka premogla tudi pet krasnih in glasnih, lepo vzgojenih, radovednih, bistrih, klepetavih in, odkar se je tja priselila Silvina teta Dimitra Mistral, tudi zelo zaposlenih otrok. Vsak delavnik so v vsakem vremenu ob petih zvečer stopili na balkon in z daljnogledom opazovali ptičje dogajanje na nebu.«

  • Tanja Mlakar Košir

BUZZATI, DINO: SLAVNA MEDVEDJA ZASEDBA SICILIJE

Mladinska knjiga, 2021

Končno je tudi v slovenščini zaživela klasika sodobne italijanske književnosti za otroke pisatelja, pesnika in slikarja Dina Buzzatija, ki jo je prevedla Veronika Simoniti in je prvič izšla leta 1945, z naslovom Slavna medvedja zasedba Sicilije.

Zgodba nas odpelje v Sicilijo, v čase, ko so na planinah živeli medvedi. Kralj medvedov, Leonce in sin Tonio se igrata v reki, ko kar naenkrat mladiček izgine. Ugrabijo ga lovci. Medvedi se odpravijo Tonia iskat v dolino, kjer živijo ljudje. Med iskanjem svojega ugrabljenega sina, medvedji kralj Leonce zavlada človeški deželi. Kmalu pa se izkaže, da medvedi in ljudje ne morejo živeti skupaj, saj nekatere medvede premamita moč in pohlep in postajajo preveč podobni ljudem.

Imate raje zanimivo knjigo ali dober film? Za vse tiste, ki imate radi legende in dogodivščine,  je knjigi z izjemnimi avtorjevimi ilustracijami priložen tudi DVD z animiranim filmom s slovenskimi podnapisi priznanega ilustratorja, animatorja in avtorja stripov Lorenza Mattotija. Izbira in odločitev sta samo vaša, nekaj pa je zagotovo, zgodba bo tako bralce kot tudi gledalce povsem očarala!

Odlomek iz knjige: »Vendar medvedi in tudi kralj Leoncij niso vedeli, kdo so v resnici ljudje, kako hudobni in pretkani so, kakšno grozovito orožje imajo in kakšne pasti si znajo izmisliti, da ujamejo živali. In ker medvedi tega niso vedeli, se niso bali. Odločili so se, da zapustijo gore in se spustijo v ravnino.«

  • Tanja Mlakar Košir

NEPOZABNE: ŽENSKE, KI SO PREMIKALE MEJE NAŠEGA SVETA

Mladinska knjiga, 2020

Če nas vprašajo po imenu najbolj znane slovenske slikarke, kar hitro odgovorimo, da je to Ivana Kobilica. Tudi če bi omenili Zofko Kveder, pisateljico, urednico, prevajalko in borko za pravice žensk,bi zagotovo prikimali. Poznamo! Kaj pa Eleonora Jenko Groyer? Slišite prvič? Danica Melihar Lovrečič? Vam ni poznano, a vas zanima? V knjigi Nepozabne boste spoznali kar petdeset izjemnih žensk, ki so vsaka na svojem področju pogumno utirale nove poti in sooblikovale našo skupnost ter mnogim generacijam žensk omogočile, da v življenju počno, kar je bilo pred tem dovoljeno samo moškim.

Življenjske zgodbe velikih žensk in njihove poti je zapisalo dvajset avtoric, ki se v vsakodnevnem poklicnem in raziskovalnem delu ukvarjajo z vprašanji položaja in pravic žensk, za raznoliko galerijo podob, ki nagovarjajo širok krog občinstva pa je poskrbelo deset likovnih umetnic.

Navdihujoče branje za vse generacije, predvsem nagovarja mladostnice in mladostnike, ki na svoji poti odraščanja potrebujejo znanja in informacije, ki spodbujajo radovednost po novem raziskovanju in odkrivanju.

Odlomek iz knjige: »Kristina Brenkova je kot ena od ustanoviteljic Bralne značke prekrižarila Slovenijo in se rada srečevala z otroki. Trdila je, da »pisanje za otroke in mlade pri nas ne more biti lagodno pripovedovanje sladkih zgodbic s srečnim koncem, ne cingljanje s praznimi verzi, temveč nazorno ponazarjanje vznemirljive resnice, ki naj male bralce budi, rojeva v njih vprašanja, ki terjajo odgovorov in pušča v njih neizbrisno sled«.«

  • Tanja Mlakar Košir

WOLFF, JULIEN: VEČ KOT IGRA

Skrivnost, 2021

Eden od načinov preživljanja prostega časa je šport, ko pa se posameznik odloči za profesionalno ukvarjanje, mora popolnoma spremeniti in prilagoditi življenjski stil. Želja po vrhunskih rezultatih ima lahko tudi temno plat, kot jo prikaže mladi nemški pisatelj v svoji knjigi Več kot igra. Glavni junak je najstnik, petnajstletni košarkar Luka. Je talentiran in vztrajen, zato mu uspe priti na eno najbolj prestižnih mladinskih akademij. Toda, to je samo prva stopnica, v ekipi se mora stalno dokazovati in biti najboljši, če želi redno igrati in uspeti. Strah pred neuspehom in vse manjša samozavest ga vse bolj hromita. Da bi postal močnejši in hitrejši, poseže po nedovoljenih sredstvih, anabolikih in protibolečinskih tabletah. Te mu začasno res pomagajo do boljših športnih uspehov, a imajo tudi hude stranske posledice, tako fizične kot psihične. Ali se mu bo uspelo pobrati in kdo mu lahko pomaga?

  • Beti Južnič

HORA, DANIEL: IGRA

Grlica, 2021

Strokovnjaki priporočajo, da otroci do petega leta ne bi preživljali pred zaslonom več kot 30 minut na dan, pozneje pa se zgornja meja konča z vsakodnevnimi 90 minutami. Res je, igra je pomemben del otroštva in odraščanja, toda ne sme postati edini cilj v življenju. To se je pripetilo glavnemu junaku romana Igra nemškega avtorja Daniela Hore, petnajstletnemu Timu. Tim je običajen najstnik, v šoli nima težav, z vrstniki se dobro razume in tudi doma ni posebnih težav. Zelo rad igra računalniške igre, toda vse se spremeni, ko odkrije odlično interaktivno igro CalloftheForce. Ta ga popolnoma obsede, živi samo za to, da bo igral in postal najboljši. Zaradi nje sploh ne spi, zanemarja šolo in se ne odmakne od igralne konzole in interneta. Tudi dekle, glasbenica Helen, ga ne more odtrgati za dlje časa od te njegove obsedenosti. Ali bo le doumel, da potrebuje profesionalno pomoč, da se bo lahko vrnil v normalno življenje?

  • Beti Južnič

FEIBEL, THOMAS: VSE VEM O TEBI

Grlica, 2021

Avtor  romana Vse vem o tebi je Thomas Feigel, ki je poleg pisanja mladinskih romanov aktiven tudi v različnih organizacijah, ki se trudijo zaščititi otroke in mladino pred zlorabami, ki jih omogočajo sodobni elektronski mediji. Glavna junakinja je srednješolka Nina, ki živi v Berlinu pri babici, je aktivna športnica in vratarka v lokalnem nogometnem klubu. Nekega dne se sooči z zalezovalcem. Sicer sumi svojega bivšega fanta, ki ga je pustila zaradi njegovega bolezenskega ljubosumja, toda ničesar ni mogoče dokazati. Zalezovanje in nadlegovanje se stopnjuje in Nina ima vse več težav. Zalezovalec ji uničuje življenje z lažnimi objavami in obvestili, škoda je narejena prav na vseh nivojih: v šoli, pri športnem klubu, pri prijateljih in celo doma. Toda, ali je krivec res bivši fant, ali to počne nekdo drug, ki mu zaupa in zna zakriti svoje sledi v elektronskem svetu, da ga ni mogoče izslediti? Samo upamo lahko na srečen konec, tudi ko je videti vse brezupno. Roman se bere kot napeta kriminalka in bo zagotovo pritegnil najstnike, saj je tematika aktualna.

  • Beti Južnič

MOEYAERT, BART: BRATJE

Sodobnost International, 2021

Dirkanje po stopnicah, tekmovanje v trenju orehov in igra o tem, kdo najdlje zadrži sapo, so samo nekatere zamisli, ki jih čisto običajno v igri počnejo bratje. Kaj pa, če je bratov sedem in je vseh sedem polnih domislic in lumparij? Potem sopotapljanje v banji in odprava na dno morja v kapsuli, imenovani Kopalnica, letna zborovanja črnih hlač in male vsakodnevne potegavščine prav tako nekaj čisto običajnega.

Gre za zbirko 42 kratkih zgodb, v katerih pisatelj opisuje svoje otroštvo s šestimi starejšimi brati. Zgodbe, polne humorja in bratovskih lumparij, je leta 2001 zbral v zbirki, za katero je prejel nizozemsko nagrado Wouterje Pieterse Prijs za najboljše mladinsko delo leta. V slovenščino je zgodbe prevedla Mateja Seliškar Kenda, v njih pa bodo uživali tako mlajši kot tudi starejši.

Eden najuspešnejših belgijskih mladinskih pisateljev Bart Moeyaert se lahko poleg številnih domačih in tujih nagrad ponaša še z nečim prav posebnim. Ker se je rodil kot najmlajši, sedmi sin, v neprekinjeni verigi sinov, je po belgijski tradiciji njegov boter sam kralj Baudouin I. Belgijski.

Odlomek iz knjige: »Pri nas se je oglasil kralj. Dolgo ni mogel ostati, ker ga je v avtu čakala kraljica, ampak nič hudega. Njeno veličanstvo me je najlepše pozdravljalo in mi želelo dolgo, zdravo življenje. »Pa mi je potem zapel?« sem vprašal, sede v postelji. »Mja,« so dejali moji bratje. »Mne,« je dejal moj oče. »Mje, ne, v bistvu ne,« je priznala moja mama. »Ni imel časa, drugače bi ti gotovo zapel.«

  • Tanja Mlakar Košir

SHEPHERD, ANDY: FANT, KI JE GOJIL ZMAJE

Učila International, 2021

Tomaž na dedkovem vrtu odkrije zanimivo drevo z grčasto kosmatim deblom, dolgimi bodičastimi vejami kot kaktus, čudno krošnjo, podobno krpi za pomivanje tal, velikimi visečimi poganjki in rdečim bodičastim sadežem, podobnemu ananasu. Sadež, ki je odpadel iz živobarvnega poganjka, Tomaž pospravi in odnese v hišo. Lahko si predstavljate presenečenega Tomaža, ko se iz sadeža izvali čisto pravi zmajček. Življenje z domačim ljubljenčkom je zares zabavno in neverjetno, a tudi zelo nepredvidljivo, če gre za plazilca, ki bruha ogenj. Ko se na drevesu pojavi še več bodičastih sadežev, pa zabavni dogodivščini ni videti konca.

Si nameravate v tem letu omisliti najbolj izjemno domačo žival vseh časov? Zdaj veste, kaj morate narediti – posaditi pitajo, drevo z zmajevimi sadeži. In na varno prestaviti monstero. Zmajčki so namreč rastlinojedi in naravnost obožujejo sobne rastline.

Topel prvenec mladinske pisateljice Andy Shepherd je nadvse zabaven in poln čarovnije, obogaten z ilustracijami nagrajene umetnice in ilustratorke Sare Ogilvie.

Odlomek iz knjige: »V redu. Mogoče bi bili vi čisto hladnokrvni, če bi v svoji sobi našli zmaja. Mogoče vas to sploh ne bi ganilo in bi natančno vedeli, kaj storiti. Lepo bi si rekli: »O, kul, prav kul zmaj je. In jaz sem glede tega čisto kul. Po drugi strani pa jaz nisem imel pojma, kaj storiti in glede vsega skupaj se prav gotovo nisem počutil kul. Hočem reči – to je bil zmaj.«

  • Tanja Mlakar Košir

JACKSON, TOM: ČLOVEK PRIHODNOSTI

Učila International, 2021

Ljudje smo razmišljujoča bitja in tekom svojega življenja se pogosto sprašujemo vse mogoče. Verjetno ste se že kdaj vprašali, ali lahko živimo večno in premlevali katero od tem o umetni inteligenci, robotiki, kloniranju ljudi, genskem inženiringu na ljudeh pa o staranju in smrti, moči medicine in lepotnih posegih. V tej knjigi dobite odgovore na vprašanja, ki jih potrebujete za informirano mnenje o prihodnosti človeštva in med prijatelji v družbi samozavestno zagovarjate svoja stališča. Seveda ima vsak pravico do svojega mnenja, a vaše bo temeljilo na informacijah. Ste pripravljeni?

Dobrodošli v prihodnosti!

Človek prihodnosti je poučna knjiga za mladino iz zbirke Za kaj gre? avtorja Toma Jacksona, ki stvarno literaturo piše že 25 let. Še posebno rad se posveča tehnologiji, biološkemu razvoju in naravoslovju nasploh. Ilustracije je prispevala Cristina Guitian, njihova posebnost so ročno izrisani liki, podobni nadrealističnim hibridnim bitjem.

Odlomek iz knjige: »Popravljanje človekove zarodne linije bi staršem omogočilo, da si naročijo otroka po željah. Kakšnega želite? Zelo inteligentnega, lepega, močnega in seveda zdravega. Bi želeli, da je podoben vam ali vaši najljubši televizijski zvezdi? Lahko bi mu dodali še gene drugih organizmov. Predstavljaj si otroke, ki se v temi svetijo kot meduze ali imajo kakšne druge živalske lastnosti, na primer netopirski ultrazvok, sposobnost zaznavanja električnih impulzov kot morski psi ali toplotne čutnice kot kača.«

  • Tanja Mlakar Košir

JEGLIČ, MARIJA: ZVERIČJA ROLADA Z ZVEZDAMI

Marija Jeglič, 2021

Zbirka kratkih zgodb, v kateri ne manjka modrosti živali, rastlin in dreves, ki skozi dialoge rešujejo na videz nerešljive težave medsebojnih  odnosov današnjega sveta, zagotovo sodi na seznam branja, ki vlivajo optimizem in pozitivno energijo, kar nam v začetku novega leta še kako pride prav. Avtorica je iz svojih izkušenj črpala mnoge življenjske modrosti, saj je kot mlada alpinistka spoznala lepote čarobne narave, ki jo je že od malega navdajala z neskončno domišljijo in s tem ustvarjala začetek zgodb za otroke in odrasle. V zgodbe je vpletla tudi resnične kraje in ljudi. Spoznamo npr. Vratarja iz doline Vrat in Krmarja iz sosednje doline Krme, ki v humornem prepiru ustvarita prvi zemljevid najvišjega vrha dežele.

Marija Jeglič, po poklicu radiološka inženirka v ljubljanskem Kliničnem centru se loti vsega, od oblikovanja novih frizur, masiranja do slikanja na platnu. Sama je poskrbela za izvirne ilustracije, ki zgodbe čudovito dopolnijo. Prepustite se čarobnosti njenih sporočil in morda tudi vi najdete odgovor na vprašanje, ki ga že dolgo iščete.

Odlomek iz knjige: »Če hočeš biti sami sebi najboljša prijateljica, se moraš najprej soočiti z lastnimi šibkostmi ter napakami in se tem navkljub sprejemati. Šele če se jih zavedaš, lahko poskušaš kaj spremeniti.«

  • Tanja Mlakar Košir

JAGERFELD, JENNY: KRALJICA SMEHA

Zala, 2021

Verjetno ni bolj travmatične izkušnje za najstnike, kot je smrt starša, še posebej, ko gre za samomor, nesmiselno in za otroke nerazumljivo dejanje. Dvanajstletni Sashi se je zgodilo prav to. Avtorica romana, znana švedska pisateljica Jenny Jägerfeld, je uporabila svoje znanje in izkušnje psihoterapevtskega dela, in v tem romanu z občutkom opisala, kako se najstniki s to bolečino soočajo. Očeta je smrt Sashine matere prizadela tako, da ji ni v oporo. Na srečo ima dobro  prijateljico in skrbne sorodnike, a to ni dovolj. Z izgubo in žalostjo se mora spopasti sama in za to izbere na videz najbolj nenavaden način. Želi si postati stand up komičarka in nastopati ter s svojimi šalami zabavati ljudi. Tako poveže največjo bolečino s humorjem in pripovedovanjem šal, na svoj in tuj račun. Odličen roman za mlade ljubitelje zahtevnejšega branja, po njem pa lahko sežejo tudi starejši bralci.

  • Beti Južnič

JONSBERG, BARRY: UJEMI ME, ČE PADEM

Prevod: Nataša Grom

Miš, 2021

Znanstvena fantastika je zelo priljubljena literarna zvrst, saj skozi zgodbo v izmišljenem svetu prihodnosti, govori o ljudeh in njihovi prilagoditvi v tehnološkem napredku. V slovenščino večkrat prevedeni angleško-avstralski pisatelj Barry Jonsberg, predstavi zgodbo, ki se dogaja v Avstraliji, ki jo je prizadela okoljska katastrofa, posledica podnebnih sprememb. Tej katastrofi sledijo tudi velike družbene spremembe, s tem tudi poglabljanje socialnih razlik in razklanosti. Glavna junaka, dvojčka Ashleigh in Aiden, živita v zaščitenem okolju bogate družine. Sta zelo navezana drug na drugega, zato se dogodki, ko se Aiden ponesreči pri reševanju svoje sestre, tako zelo dramatični. Izkaže se namreč, da ni nič tako, kot je videti na prvi pogled in njuna povezanost je na veliki preizkušnji. V romanu imamo  vse, ki se že kaže kot naša prihodnost, podnebne spremembe, družbene razklanosti in vse bolj agresivna umetna inteligenca in robotika. Roman je zanimiv tudi za odrasle bralce.

  • Beti Južnič

TORMO, RUTH: BREZ ČRTNE KODE

Prevod: Veronika Rot

Zala, 2021

V slovenščino smo prevedli že drugi mladinski roman katalonske pisateljice Ruth Tormo. Nastopata štirinajstletna junaka, Amina iz Dhake in Viktor iz Barcelone. Živita tisoče kilometrov narazen, v dveh povsem različnih državah, Amina v Bangladešu, eni najbolj revnih držav na svetu, Viktor v Španiji, razviti evropski državi. Toda nekaj ju poveže, Amina mora tako kot drugi otroci v Bangladešu delati v šivalnici, šivati oblačila, ki jih nosijo otroci kot je Viktor. Amina v hlačnico všije listek z napisom, kako težko morajo garati ona in njeni vrstniki. Viktor naključno najde ta listek v svojih novih hlačah. Potem se zgodba razplete. Pisateljica rahločutno opiše, kako so si v resnici najstniki povsod po svetu podobni, imajo želje, strahove in cilje. Danes živimo v svetu, ki je poln krivic in nepravičnosti, saj je globalizacija ustvarila razmere, ki odraščajočim, pa tudi odraslim niso najbolj naklonjene. A lahko le upamo, da bodo takšni najdeni listki deli mozaika in nas bodo ozaveščali, da takšne razmere niso dopustne, da lahko kaj spremenimo.

  • Beti Južnič

O’NEILL, POPPY: BODI POGUMEN: VODNIK ZA PREMAGOVANJE SRAMEŽLJIVOSTI ZA OTROKE

Primus, 2021

V tem priročniku in delovnem zvezku hkrati bodo otroci med sedmim in enajstim letom našli odlične vaje ter tehnike, ki temeljijo na metodah kognitivno-vedenjske terapije. Z njimi bodo lažje premagovali sramežljivost, odkrivali, kaj zares pomeni biti pogumen in kako biti to, kar si. V tem življenjskem obdobju otrokom namreč postane pomembno, kaj si o njih mislijo drugi. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi starši in skrbniki. Šele ko otroci začutijo, da jih odrasli razumejo, se namreč lažje izrazijo, opogumijo in, kadar je potrebno, premagajo sramežljivost.

Odličen priročnik, ki ga otroci lahko uporabljajo samostojno ali skupaj s starši.

Odlomek iz besedila:

»Do tega, kako postati pogumen, ne vodi nobena bližnjica; to je vseživljenjska navada, kar pa obenem pomeni, da ni nikdar prepozno, da jo začnemo usvajati.«

  • Špela Činkelj

HIRSCHMANN, KRIS: S PACKARIJAMI DO ZNANJA

Učila, 2021

Zabaven, zvedav in nagajiv priročnik najbolj nagovarja otroke druge triade. V njem bodo našli šestnajst smrdljivih poskusov, bolje rečeno packarij, s katerimi bodo ugotovili, da je naravoslovje lahko zabavno in privlačno. Med drugim bodo odkrili, zakaj je sluz sluzasta, zakaj nekatere stvari neznansko smrdijo, kako narediti ognjenik iz limone ali kako razmnožiti deževnike. Mali znanstveniki morajo pred vsakim poskusom upoštevati pet pravil, ki veljajo v laboratoriju. A pozor – knjiga kar prekipeva od osupljivih poskusov, ki pa nikakor niso za mevže in tiste z občutljivim nosom…

Odlomek iz besedila:

 »Deževniki so lepljivi in malce sluzasti. Zato so idealni ljubljenčki, kajne? S preprosto farmo deževnikov uživaš med opazovanjem življenja vijugastih deževnikov.«

  • Špela Činkelj

STANČIK, PETR: H2O IN SKRIVNA VODNA MISIJA

KUD Sodobnost International, 2021

Hubert, Hugo in Ofelija so običajni četrtošolci. A solarna čepica in luknjičasta, mušjim očem podobna očala, poveznjena na glavi Huberta, verjetno že na kilometre daleč kričita, da gre za nadvse zanimivega fanta, pravzaprav velikega izumitelja, ki nikdar vnaprej ne ve, kdaj in kaj bo izumil. Hugo je učenec veščine pot meča, Ofelija pa tajna agentka in modna svetovalka. Vsi trije so člani prav posebnega klana – klana H2O.

Ko se Hubertu po nesreči posreči nov izum, in mu uspe sušilec za lase spremeniti v zmanjševalec, se trije klanovci H2O, kar so tudi začetnice glavnih junakov, odpravijo na prav posebno misijo. Z miniaturno podmornico se skozi vodovodne cevi odpravijo na dogodivščino, v kateri ne manjka labirintov, šifriranih sporočil, ugank in miniaturnih zločinov.

Češki avtor Petr Stančik je poskrbel za napeto in domiselno zgodbo, ki jo je ilustrirala Galina Miklinova, prevedel pa Peter Svetina. To duhovito in poučno knjigo na robovih strani spremljajo opisi znanih ljudi, razlage znanstvenih in zgodovinskih dejstev in celo nekaj slastnih receptov. Odlično branje za vso družino!

Odlomek iz knjige: »Zato, ker je voda največje bogastvo na vsem svetu,« ga je poučil Vulpes. »Brez denarja se da čisto dobro živet, jaz sem to počel leta in leta. Brez vode pa ne preživi noben človek, nobena žival ali rastlina. Ko ukrademo vso vodo iz vodarne, bomo lahko izsiljevali celo mesto. In ko bodo ljudje postali pošteno žejni, nam bodo dali vse, kar bomo hoteli.«

  • Tanja Mlakar Košir

PRATCHETT, TERRY: MICENI SVOBODNI MOŽJE

Mladinska knjiga, 2021

Večkrat nagrajeni in izredno uspešen angleški pisatelj sir Terry Pratchett je avtor obsežne serije fantazijskih romanov o svetu Plošče, v katerega je umeščena tudi zgodba o Faniki Trpin, ki jo je v slovenščino prevedel Boštjan Gorenc, ilustrirala pa Laura Ellen Anderson.

Predstavljajte si travnata polja, zeleno gričevje, ki valovi v vročem poletnem soncu, ovce na paši, pastirice … pa modre možiclje nagle jeze, rečne pošasti, brezglave jezdece, viline in gobline. Vse to so Miceni svobodni možje – mladinski fantazijski roman, kjer se drobceni modri možiclji rdečih las, znani po kraji ovac, popivanju in pretepanju, skupaj s Faniko, bodočo čarovnico, podajo na reševalno akcijo ugrabljenega Voranca, Fanikinega bratca, ki ga je ugrabila vilinska kraljica. Bo Faniki, oboroženi samo s ponvijo in zdravo pametjo, uspelo obraniti svoj dom pred pošastmi pravljične dežele in rešiti Voranca ali je sir Terry Pratchett izbral drugačen konec tega fantazijskega romana?

Odlomek iz knjige: »S kavlja je snela litoželezno ponev, tisto, v kateri lahko naenkrat pripraviš zajtrk za pol ducata ljudi, in iz kozarca na kredenci vzela nekaj sladkorčkov ter jih spravila v star papirnat škrnicelj.« … »Planila je iz skrivališča, vihteč ponev kakor kij. Vreščeča pošast, ki se je pognala iz vode, je v ponev, prihajajočo iz nasprotne smeri, treščila z žvenkom.«

  • Tanja Mlakar Košir

VALENTINI, KATARINA: ANOREKSIJA BI JO SKORAJ POŽRLA

Samozaložba, 2021

O anoreksiji beremo in govorimo že dolga leta. Vemo, da gre za eno najhujših in življenjsko nevarnih motenj hranjenja. Pričujoči roman ima nedvomno tudi nekaj osebnega, saj slovenska avtorica Katarina Valentini opisuje okoliščine in razmere, ki lahko urejena dekleta potegnejo v vrtinec, iz katerega je izhod zelo težaven. Glavna junakinja Lara končuje gimnazijo, je tudi uspešna športnica in pred njo je študij v ZDA. Vse to jo močno zaznamuje, zdi se ji, da življenje postaja ena sama rutina in da ni več nobenega veselja in možnosti sprostitve. Okolje in celo njeni najbližji ne razumejo v celoti njenega brezupa, utesnjenosti in strahu. Na videz z nedolžnimi pripombami o tistih nekaj odvečnih kilogramih, ki naj bi jih imela, poglabljajo njeno stisko. Anoreksija je potem samo še odgovor na položaj, v katerem se je znašla Lara. Seveda športnih uspehov ni več, ostane samo brezumen tek in izogibanje hrani. Roman je napisan v obliki dnevnika tako, da lahko napredovanje bolezni kronološko spremljamo.

  • Beti Južnič

BALLERINI, LUIGI: MIRA VE VSE

KUD Sodobnost International, 2021

Zanimiv roman izpod peresa italijanskega avtorja Luigija Ballerinija je odlično branja za starejše mladostnike in tudi za odrasle. Dogaja se na videz v oddaljeni prihodnosti, a že po nekaj straneh vidimo, da gre tudi za sedanjost. Ljudje živijo v pametnem in v celoti digitaliziranem okolju. Za vse je poskrbljeno, računalniki, omrežja in roboti skrbijo za dobro in varno počutje, vse to pa nadzira Vlada. Vsak ima svojega osebnega svetovalca, Miro, ki pozna vse skrite želje in potrebe vsakega posameznika. Glavna junaka najstnika Vera in Aleks se pridružita skupini mladih, ki se temu urejenemu, a neusmiljenemu svetu uprejo. To storijo tako, da sprejmejo drugačne vrednote, želijo in potrebujejo življenje brez selfijev in všečkov. Svoje prepričanje krepijo z branjem vrhunske literature, ki je seveda v tem svetu prepovedana. Videti je, da proti vsemogočni Vladi nimajo možnosti, toda ljudje poznajo nekaj, kar je lahko močnejše od vse umetne inteligence, čustvo, ki mu rečemo ljubezen, Ali bo to dovolj?

  • Beti Južnič

BOHINC, ROK: SMRDLJIVC

Samozaložba, 2021

Prvenec mladega slovenskega avtorja Roka Bohinca lahko uvrstimo v zvrst mladinskih kriminalk. Zgodba se dogaja na osnovni šoli. Nekdo je tik pred poukom vrgel smrdljivo bombo, ki je izzvala evakuacijo celotne šole. Ravnatelj in svetovalna delavka sta postavljena v vlogo detektivov: ugotoviti morata, kdo od petih osumljencev je odgovoren za to dejanje. Sledi napeta zgodba in praktično do konca ne moremo uganiti, kdo je krivec in zakaj je to storil. Imata pet osumljencev: Luko šolskega nasilneža, zvitega in živahnega Vida, močnega in mirnega Tomaža, odličnjakinjo Izabelo  in skrivnostno Umo. Tako, kot se spodobi za dobro kriminalko, ob iskanju krivca odkrivamo značaje in skrivnosti  junakov. Razkritje je presenečenje, še bolj pa reakcija vseh vpletenih. Branje primerno za učence zadnje triade, toda ne samo zanje, po njem bodo radi segli tudi starejši, saj je knjiga do zadnje strani napeta, zabavna in vredna branja.

  • Beti Južnič

OGRIZEK, MAŠA: LISIČJA LUNA

Ilustracije: Tina Dobrajc

Miš, 2021

Hladne jesenske noči, ko je oktobrska polna luna spominjala na velikansko pomarančo in se je Zojina mama odpravila v muzej na nočno dežurstvo, je Zojo zbudilo predirljivo mijavkanje. Skozi okno je zlezla na streho in sledila mačkonu Brez imena med veje mogočnega hrasta. Ko je pred seboj zagledala dvoje žarečih oči, je izgubila ravnotežje in omahnila v globino. V svoja krila jo je ujel velik črn ptič in jo odnesel globoko v gozd. Jo je ugrabil ali rešil?

Avtorica Maša Ogrizek nas skupaj z deklico-lisico popelje v čaroben zimzeleni gozd. Tu spremljamo druščino otrok-živali, ki na poti preizkušenj odkrivajo življenjske resnice, med tem pa se med njimi spletajo prava pristna prijateljstva. Pustolovščino spremljajo izjemne ilustracije akademske slikarke in ilustratorke Tine Dobrajc.

Odlomek iz knjige: »Naslednjih nekaj dni so se otroci-živali izogibali drug drugega, kot bi potrebovali čas, da zacelijo zaupanje – v prijatelja, ki je bil pripravljen žrtvovati najšibkejšega člana njihove skupine, pa tudi v lastne sposobnosti. V vsakega od njih se je naselil strah, da bodo za vedno ostali ujetniki čarobnega gozda.«

  • Tanja Mlakar Košir

SALA I VILA, CARLES: KORNELIJEVA IZMENJEVALNICA NEVERJETNIC

Ilustracije: Javier Andrada

Prevod: Veronika Rot

Založba Zala, 2019

V Krivačini, mali vasici, ki leži na vrhu doline Kozlovina, ob vznožju gore Kozel, in je tako strma, da je nemogoče, da bi na njej kar koli stalo naravnost, ne boste našli ravne površine. Ukrivljeni zidovi, strme ulice, nagnjene stopnice … včasih se zdi, da se tukaj tudi ljudje krivijo nekoliko na stran. V Krivačino redkokdaj zaidejo obiskovalci, če pa že, pa jih tja zanese po pomoti, zato si lahko predstavljate, kakšno nepričakovano presenečenje je bilo, ko sta v to odročno gorsko vasico pripotovala resnobni starec Kornelij in dobrosrčni deček Tobija. Prišleka pa nista pripotovala sama, s seboj sta pripeljala tudi Noč, črno kozico.

V vasi se prišleka spoprijateljita z deklico Morjo in njenim slepim dedkom Luko. Vselita se v Ozko hišo, kjer odpreta nenavaden lokal: izmenjevalnico neverjetnic, ta naj bi vaščanom prinesla samo dobro. Srečo, razumevanje in ravnovesje. Pa bo res tako?

Zgodbo o Korneliju in njegovi izmenjevalnici neverjetnic je napisal Carles Sala I Vila, ilustriral pa Javier Andrada. Zgodba otrokom razkriva slabosti odraslih, odraslim pa nastavlja ogledalo. Neverjetna in čarobna knjiga, ki se zasidra globoko v srce.

Odlomek iz knjige: »Poglejmo … Štiri kapljice esence spanca … ena, dve, tri in štiri; kapljico esence umirjenosti …; in še kapljico esence odločnosti …«.»Oprostite,« ga je prekinila gospa Nikolispati, »saj se ne norčujete iz mene, kajne? Zdi se nemogoče, da bi …« Gospod Kornelij je prekinil svoje početje in se z neznansko resnim pogledom (njegov pogled je bil vedno zelo resen) svojih neverjetno modrih oči, ki so bile videti, kot bi bilo v njih morje, kar je bilo v tem gorskem svetu res nenavadno, zagledal v gospo Nikolispati. Končno je le spregovoril: »Razumem, da se vam vse skupaj zdi nenavadno, morda celo nemogoče, vendar vam zagotavljam, da se nikoli ne bi igral s čim takim. Zaupajte mi, prosim.«

  • Tanja Mlakar Košir

KOKALJ, TATJANA: LIJA NA LUNI

Založba Brin, 2021

Lija na Luni je novo mladinsko delo, ki ga je napisala Tatjana Kokalj, ilustrirala pa Gaja Kokalj. Zgodba, postavljena v šolsko okolje, nam razkriva odnose s sošolci in prijatelji, izkušnjo prve ljubezni pa tudi odnose v družini. Štirinajstletna Lija (Julija Kobal) obiskuje deveti razred in ima težave s samopodobo. Do sebe je zelo kritična in konstantno dvomi vase. Samo sebe si predstavlja kot žrtev in vse bi naredila, da bi bila drugim všeč. Najbolj na svetu si želi psa, za katerega bi skrbela, a je njena mama, ki sta ji čistoča in estetika v stanovanju kot iz revije na prvem mestu, za hčerino željo popolnoma gluha. Ko se v šoli nadnjo »spravijo« štiri dekleta, Katra, Oli, Zala in Ela, ki jim je Lija nadela ime KOZE, pa se njena že tako nizka samopodoba samo še bolj poglobi. Nastopaška, vsiljiva in agresivna dekleta se Liji posmehujejo, se iz nje norčujejo, jo žalijo in se celo s silo spravljajo nadnjo. Nadlegovanju deklet se Lija ne more in ne zna upreti, kljub temu da ima ob sebi najboljšo prijateljico – odločno, samozavestno in pogumno Nejo ter sošolca Staša – prvo simpatijo, ki v Liji vidi le najboljše. Šele ob druženju s psičko Ruto se začne Lijina samopodoba izboljševati. Bo to dovolj, da se upre izkazovanju moči nasilne četverice?

Odlomek iz knjige:

»Lija je pogoltnila slino. Tako zamišljena je bila, da ju ni opazila dovolj kmalu. Tik pred zdajci ni imela kam zaviti. Dekleti sta ji zaprli pot. Pobalinsko sta se režali. »Tale nasmešek ji bo treba zradirati z obraza,« se je Ela obrnila h Katri. »Prav imaš,« je prikimala ta in stopila bliže. Nesramno je dvignila stopalo in pustila umazan pečat na Lijinih belih supergah.«

  • Tanja Mlakar Košir

PUNGERTNIK, SONJA: MISLIŠ RESNO?

Mohorjeva družba, 2021

Že podnaslov prvenca Ljubezen v odtenku drugačnosti razkrije vsebino romana slovenske avtorice Sonje Pungertnik. Gre seveda za ljubezen, ki ima pri vseh najstnikih poseben pomen v obdobju odraščanja. Glavna junakinja je Sara, učenka petega razreda, ki je slepa od rojstva, vendar so njene želje in potrebe enake kot pri vseh odraščajočih dekletih; biti priznana, uspešna in ljubljena. Toda svet, ki jo obkroža ni vedno prijazen do invalidnosti in slepih. Vse to se izkaže, ko spozna ljubezen svojega življenja, vrstnika Matjaža.  Njuna ljubezen ni sprejeta tako, kot bi si želela, marsikdo v Sari ne vidi lepo in inteligentno dekle, kot v resnici je, temveč in predvsem samo invalidko. Kar sledi je sosledje spletk in laži, le z enim ciljem, uničiti njuno zvezo. Morda pa jima le uspe? Avtorica opisuje Sarine občutke in doživljanje sveta okoli sebe zelo doživeto, saj ima tudi sama enako težavo kot glavna junakinja – slepoto. Knjiga je primerna za vse, ki si želijo bolje razumeti tiste, ki slabše vidijo.

  • Beti Južnič

MOSCHA, LORIN: NA TNALU NEMOČI

Buča, 2021

Lorin Möscha je že več kot dvajset let učitelj in je svoje izkušnje o medvrstniškem nasilju mladih uspešno prenesel v ta roman. Enajstletna Petra je pridna učenka, dobra športnica in prijazno dekle. Nehote se zameri skupini treh deklet, kise ji želijo na vsak način maščevati. Pri tem ne izbirajo sredstev in njihova zloba in pretkanost ne pozna meja. Na šoli, žal, večina učiteljev ne reagira kot bi bilo prav in Petra se znajde v brezupnem položaju, saj svojim mučiteljicam ni kos. Na srečo so med učitelji tudi takšni, ki razumejo kaj se dogaja. Tudi Petrina starša opazita, da je nekaj hudo narobe in zahtevata ukrepanje s strani vodstva šole. Ali jima bo uspelo? Roman odlikuje doživet opis zakulisja učiteljskega zbora in seveda staršev. Mnenja o medvrstniškem nasilju se različno oblikujejo s strani udeležencev, zato bo vpogled poučen tudi za odrasle bralce…

  • Beti Južnič

NOVAK, VESNA: UJETI V VIHARJU

Samozaložba, 2021

Zgodbe o tabornikih, njihovih dogodivščinah in prijateljstvu so večne, brali so jih radi starši in bere jih mladina. Vesna Novak je napisala že četrti roman o prijateljih, dveh dekletih in treh fantih, ki  pod taborniškim imenom Bumbarji, doživljajo napete dogodivščine, rešujejo težave in si med seboj pomagajo. Tokrat jih pot zanese v naše gore. Naloga res ni lahka, v zimskih razmerah morajo postaviti  tabor in v njem preživeti nekaj dni. Seveda so ustrezno opremljeni, izvežbani in izkušeni. Toda pozimi so gore nepredvidljive, kanček mladostniške objestnosti in neprevidnosti in hitro se zgodi nesreča. Toda brez strahu, taborniki se znajdejo tudi v takšnih nepredvidenih razmerah. Srečajo nepričakovano pomoč, v tej zgodbi zvestega psa Thora in skrivnostnega strica Alfreda. Avtorica je svoje bogate taborniške izkušnje uspešno uporabila pri pisanju romana. V zadnjem delu je priložen dodatek »Mala šola taborništva«, ki razloži pojme, uporabljene v knjigi in tako najbolje promovira taborništvo. Knjiga je primerna za učence višjih razredov osnovne šole.

  • Beti Južnič

SOKOLOV, CVETKA: RAJE UMREM

Miš, 2021

Cvetka Sokolov je avtorica številnih del za otroke in mladino. Roman Raje umrem je branje o odraščanju, toda z zelo originalno zgodbo in zapletom. Ajda je osnovnošolka, ki jo tako kot njene vrstnice spremljajo vse težave povezane s prehodom iz otroštva v odraslost. Uživa počitnice na morju, kjer jo preseneti tisto, kar je naravni simbol odraščanja, prva menstruacija. Da bi bila zadrega še večja, jo doleti tudi prva zaljubljenost v Tilna. Dve težavi skupaj in Ajda se ju loti načrtno, s pomočjo različnih priročnikov o odraščanju za dekleta.  Naštejemo jih kar enajst, saj jih avtorica romana, univerzitetna profesorica, tudi skrbno navede kot vire. Pričakovano, priročniki sicer opisujejo vse kar Ajda doživlja, toda napotki niso čarobne paličice s katerimi bi lahko razrešila obe težavi. Ker je Ajda bistro dekle,  najde rešitve tudi tam, kjer jih priročniki ne. Odlično branje, pa  ne samo za dekleta, tudi fantje bodo kaj novega zvedeli in mogoče malce bolje razumeli dekleta v tej starostni dobi.

  • Beti Južnič

LYSTARD, MINA: FEJK

Miš, 2021

Fejk je drugi roman norveške pisateljice Mine Lystad. Glavna junakinja je srednješolka Marie, ki smo jo spoznali v romanu Luzerka. Tokratna tema je sodobna, povezana s svetom socialnih omrežij in medijev. Marie dobro piše, zato se je že uveljavila pri šolskem časopisu. Toda, tudi pri tem časopisu veljajo enaka pravila kot pri ostalih sodobnih medijih, pomembna je popularnost, kliki, pa naj stane kar hoče. To pomeni, če je novica premalo udarna je potrebno resnico prilagoditi, da je bolj zanimiva, ali pa si jo enostavno izmisliti. Marie takšno pisanje ni najbolj všeč,  zgodilo se je, da jo je ustvarjanje lažnivih novic tudi osebno prizadelo. Takšni članki v šolskem časopisu ogrozijo tudi njeno porajajočo ljubezen s fantom Tarjeijem. Tako Marie na lastni koži spozna, kako lahko lažne novice prizadenejo ljudi in kako težko se je pred njimi ubraniti. Roman je primeren za bralce druge triade.

  • Beti Južnič

WOLTZ ANNA: ZOBJE MORSKEGA PSA

Miš, 2021  

Nizozemka Anna Woltz je mlada, toda izkušena pisateljica, njene knjige so prevedene v številne jezike. Roman se začne z manjšo nesrečo dveh kolesarjev, enajstletne Atlante in njenega vrstnika Finleya. Videti je kot naključje. Toda počasi spoznavamo, da njuno srečanje v resnici ni naključno, saj oba vodi enak cilj, z napornim in dolgim kolesarjenjem doseči, da se bi izpolnile želje in uredile težave. Pri obeh najstnikih so želje in pričakovanja povezana z njunima materama. Iz tega srečanja nastane prava pustolovščina in začetek lepega prijateljstva. Finley dekletu reče princesa, saj s to besedo najlepše pojasni svoja čustva. Atlanta sicer trdi, da ni princesa, saj igra nogomet in ne nosi oblek, toda skrivaj ji je všeč. Ob tem vemo, da se bodo tudi drugi njuni izzivi uredili. V tem romanu bodo uživali bralci iz prve in druge triade osnovne šole, a tudi drugi, ki znate uživati v lepih zgodbah.

  • Beti Južnič

KOLERUD, ARNFINN: MILIJONČEK ZA PRIJAZNOST

Zala, 2021

Arnfinn Kolerud  je priznani norveški avtor srednje generacije, ki se je tokrat lotil zanimive teme, kaj storiti, če na loteriji zadeneš milijone. Desetletni Frank in njegova mama sta zadela rekordni dobitek.  Dogovorita se, da bosta to ohranila kot skrivnost, saj ne želita izstopati. Žal mama ne zdrži, takoj mora povedati svoji mami  in v enem dnevu izve cela vas. Razumljivo, prijateljev in pomoči potrebnih je nenadoma ogromno, vsak ima svoje želje. Frank ima seveda svoje zamisli, kaj bi veljalo storiti s tem denarjem, a kot vedno obvelja mamina beseda. Ona želi ohraniti njuno življenje tako, kot je bilo pred zadetkom na loteriji, vendar je to nemogoče, vse se spremeni. Ko se naveliča vsega, komu bi kaj podarila, obljubi milijon najbolj prijaznemu človeku na vasi in se s Frankom, tokrat modro, odpravita na počitnice, nekam na Sredozemsko morje. Čudovit roman za mlade bralce v drugi in tretji triadi, pa tudi za starejše. Na humoren način opisuje resno temo, denar, zakaj ga kdo ima in drugi nima.

  • Beti Južnič

DOYLE, RODDY: DIVJINA

Zala, 2021

Irskega pisatelja Roddyja Doyla ni potrebno posebej predstavljati, saj je poznan slovenski publiki, leta 2018 je bil tudi eden osrednjih gostov ljubljanskega knjižnega sejma. Piše romane, kratke zgodbe, knjige za odrasle in mladino, ustvarja tudi drame in filmske scenarije. V romanu »Divjina« potekata dve vzporedni zgodbi. V Dublinu bo osemnajstletna Gráinne prvič po skoraj petnajstih letih srečala svojo mater, ki jo je pri treh letih zapustila in odšla v Ameriko. Njena polbrata, desetletni Tom in dvanajstletni Johnny, se z njuno mamo Sandro odpravita na zimski safari na Finsko. Vsi so na težki življenjski preizkušnji. Dekle se mora v najbolj občutljivih najstniških letih soočiti s tragedijo svojega življenja in izvedeti, zakaj jo je mati zapustila in se ni nikoli oglasila. Njena polbrata pa se morata v snegu in mrazu spopasti z materino nenadno nesrečo in če ne bi dobila pravočasne pomoči, bi lahko zmrznila. Roman je namenjen učencem zadnje triade pa tudi srednješolcem.

  • Beti Južnič

SOKOLOV, CVETKA: BO RES VSE V REDU?

Miš, 2019

Ti je zbujanje v planinskih kočah ob pogledu na gorski pašnik in mogočne gore všeč? Je domač kruh in gosto mleko krav, ki se pasejo na visokogorskih pašnikih nekaj, kar ti privabi nasmeh na obraz? Desetletni Bor ima vse to zelo rad. Z babi Mileno, izkušeno planinko, se za nekaj dni odpravi v gore. Borova starša sta se ločila, a sta še vedno prijatelja in ljubeča starša. Babi Milena, očetova mama, pa se nikakor ne more sprijazniti z očetovo odločitvijo.

Zgodba, ki vabi k pogovoru, saj bo vprašanj zagotovo veliko, nam na izjemen način predstavi temo istospolnega partnerstva in družine ter družbe, ki se z njo sooča.

Ta kratek ilustrirani roman je napisala Cvetka Sokolov, ilustrirala pa Marta Bartolj. Berejo ga lahko mlajši, malo starejši, starejši in najstarejši. Nadvse priporočljivo pa je, da ga beremo skupaj, saj gre v večtematski knjigi tudi za medgeneracijsko povezovanje, ki ga danes še kako pogrešamo.

Knjiga se je uvrstila med bele vrane 2020 (White Ravens), izbor najboljših mladinskih knjig z vsega sveta, ki ga pripravlja Münchenska Mednarodna mladinska knjižnica (Internationale Jugendbibliothek München).

Odlomek iz knjige: »»Odličen zgled za otroka je urejen in naraven odnos med moškim in žensko,« je rekla babi Milena. Končno se mi je posvetilo! Babi Mileni ni všeč, da oči živi z moškim, in ne z žensko. Pa kaj to njo briga? Saj ne živi ona s Filipom! »Gorazd in Filip sta del narave,« je rekla mami. »Če želita živeti skupaj, je tudi to naravno.««

  • Tanja Mlakar Košir

DE VELASCO, STEFANIE: TIGROVO MLEKO

Cankarjeva založba, 2021

Izjemen prvenec nemške pisateljice, po katerem so posneli odmeven film. Glavni junakinji sta prijateljici, 14-letna Nini in Jameelah, prva plavolasa Nemka, druga temnolasa iraška begunka. Živita v Berlinu, v okolju, ki je mešanica različnih kultur številnih narodov. Nimata posebnih ciljev v življenju, družina jima ne nudi potrebne opore, okolje in šola še manj. Vse, kar počneta čez poletje, je zabava, veliko alkohola, kraje po trgovinah in celo občasna prodaja spolnih uslug. Njuno življenje se spremeni, ko sta priči krutemu umoru, ko brat ubije sestro, ker se je zaljubila v fanta druge narodnosti in vere. Oba prihajata iz držav nekdanje Jugoslavije in sovraštvo je posledica krvavih vojn. Dekleti ne prijavita umora, dokler njun vrstnik Amir ne prevzame krivdo svojega starejšega polnoletnega brata. Tu se prijateljicine moreta uskladiti, saj različno sodita o tem, kaj je pravično in kaj ne. Knjiga je izjemna tudi zato, ker ne slika črno-belih medkulturnih odnosov v sodobni Evropi. Odlično branje za starejše mladostnike in seveda za odrasle bralce.

  • Beti Južnič

ALBRECHT, JUDITH: KNJIŽICA PRAVLJIC O HREPENENJU

Ebesede, 2021

Pravljice so, lahko rečemo, med najstarejšimi domišljijskimi literarnimi zvrstmi, kar jih poznamo. Namenjene so predvsem otrokom, a še v 18. stoletju so bile napisane za odrasle. Nemška avtorica Judith Albrecht je obudila to staro tradicijo in napisala štiri pravljice za mladino, ki so  zanimive tudi za odrasle bralce. Avtorica je profesorica socialne antropologije na Univerzi v Berlinu in to se tudi pozna pri motivih v pravljicah. Prva govori o dveh bratih in usodni ljubezni, druga o nenavadni ljubezni med zvezdico in ribo, tretja o zagrenjenem starčku, ki ne čuti več ljubezni do soljudi in zadnja o nesrečni ljubezni med mladim mornarjem in njegovim dekletom na daljnem Kitajskem. Vse štiri zgodbe obravnavajo ljubezen v različnih oblikah, ki se končajo bolj žalostno, razen tretje, ko zagrenjenega starčka iz njegove samote in ljudomrznosti zdrami sosedov fantič in mu dopove, da je njegov odnos do soljudi zgrešen in najbolj škodljiv prav zanj.

  • Beti Južnič

ĐURIĆ RIBIČ, ZALA: ZBRKA POEZIJE

Ocean, 2016

Literarni prvenec mlade igralke in pevke Zale Đurić Ribič, Zbrka poezije, je sicer izšel že v letu 2016, a je šele pred nedavnim postal del naše knjižnične zbirke. Avtorica se je med tem iz najstnice že prelevila v mlado damo, se podala na študij v New York, srečala resnega fanta in izdala slikanico za otroke Samorog Samo, piše pa tudi odlične kolumne. Njena najstniška zbirka pesmi pa je ravno pravšnja za prebiranje v teh dneh, ko že vohamo prve znake pomladi, občudujemo prebujajočo naravo in ob tem marsikdo izmed nas zaznava prebujajoča se čustva tudi pri samem sebi … Zala nas v svojih pesmih, ki so kljub mladostniški vsebini oblikovno premišljene in odlične, spomni, kako je, ko si mlad, nesrečno zaljubljen, stokrat razočaran in jezen na cel svet, a vendar poln upanja zreš v svetlo prihodnost. V pesmih čutimo, da so pisane in zlite na papir na podlagi lastnih doživetij. Razigrane in vihrave vas vabijo, da se vanje potopite tudi vi. Predvsem pa, da jih ponudite v branje tudi mladim, ki navadno ne posežejo sami po branju pesmi. Če jih lahko poleg zbirk popularne Rupi Kaur prepriča še kakšna domača, je to zagotovo Zalina Zbrka poezije.

Pesem Sama v kino iz knjige:

»Lepo mesto

najde lepa beseda.

Hvala za rože!

Če sem za kavo? Seveda!

Z lahkoto preberem

to težko tišino.

Ne skrbi zame!

Spet grem sama v kino.«

  • Pia Marincelj Bregar

KARLOVŠEK, IGOR: PREŽIVETJE

Miš, 2018

Priljubljen mladinski pisatelj Igor Karlovšek nas v pustolovsko-kriminalnem romanu Preživetje popelje v naše kraje, a ravno v tisti del, ki ga malokdo izmed nas dobro pozna – v neobljudeno osrčje kočevskih gozdov. Preživetje v naravi sicer postaja vse bolj popularno in tovrstno znanje in izzivi pridobivajo vse več zanimanja, a malokdo bi si upal sam sredi globokih gozdov preživeti cel mesec brez zalog hrane in tekočine, zgolj z lovskim nožem in nekaj soli. Šestnajstletni Simon je bil še nedavno izjemno uspešen mlad smučarski up, a prometna nesreča mu prepreči nadaljevanje športne kariere in napredovanje v drugi letnik gimnazije. Čeprav je pred novimi sošolci precej zaprt, se ob koncu šolskega leta zbliža s prijetno sošolko Petro. Da bi se po vseh izgubah dokazal svojemu ambicioznemu športnemu očetu in tudi samemu sebi, starše prepriča, da mu dovolita en mesec med poletnimi počitnicami preživeti v naravi. Prvi teden preživetja je veliko težji, kot si je Simon predstavljal, a se odloči s svojim izzivom nadaljevati tudi po srečanju z mamo, ki ga pride enkrat tedensko preverit na kraj srečanja. Narava se izkaže za negostoljubno gostiteljico in v temnih nočeh Simona greje misel na Petrino bližino. V tretjem tednu Simon življenje zunaj civilizacije vse bolj obvladuje, a takrat usoda na njegovo pot postavi veliko večji izziv: v gozdu namreč naleti na dvanajstletno Janjo, ki beži pred svojimi ugrabitelji. Odličen, vsebinsko poln in izjemno napet mladinski roman, ki je bil v letošnjem šolskem letu izbran za darilno knjigo projekta Rastem s knjigo za srednješolce, bo navdušil tako starejše kot mlajše bralce obeh spolov.

Iz knjige:

»Nezavedno je pogrešal človeški stik in občutja, ki jih ljudje izkazujejo ali prikrivajo drug drugemu. Drevesa niso ne ljubila ne sovražila, živali pa so pred njim bolj ali manj upravičeno bežale, kakor hitro so ga prepoznale kot pripadnika osovražene vrste. Pripetljaj z medvedom mu je pokazal, da ga narava ne bo nikoli sprejela.«

  • Pia Marincelj Bregar

KUGLI, ROSIE in PLEŠE, MARJANA: HOJA PO ROBU

Forma7, 2020

Hoja po robu je mladinski roman, ki sta ga napisali dve hrvaški avtorici, pravnica Rosie Kugli in novinarka Marijana Pleše. V njem se srečamo s kruto usodo glavnega junaka Jakoba, ki jo avtorici opisujeta z veliko mero avtentičnosti in sočutja. Najstnik Jakob je doma v naši bližini, na drugi strani Kolpe, Brodu na Kolpi. Srečno otroštvo prekine smrt matere, na katero je zelo navezan. Po končani osnovni šoli se mora preseliti v Zagreb, ker je oče tam dobil službo. To okolje mu ne prinese sreče, oče se zapije, sam pa zapade v slabo družbo. Zanj se začne začaran krog nasilja, drog in kriminala, ki ga pripelje v zapor. Na srečo mu ob strani stoji soseda, novinarka Josipa, ki se zanj zavzame in mu stoji ob strani kot starejša sestra. Njuno druženje mu pomaga, da se v mladinskem zaporu zbere, postavi cilje v življenju, naredi mizarsko šolo in se zaljubi. Po vrnitvi iz zapora je videti, da se bo vse uredilo, toda kmalu ga obtožijo zločina, ki ga ni storil. Do konca ne vemo, kako se bo končalo in ali se bo Jakob le vrnil na Brod, kjer je lahko srečen? Knjiga je primerna za starejše mladostnike in tudi za odrasle.

  • Beti Južnič

MACKESY, CHARLIE: FANT, KRT, LISICA IN KONJ

Učila, 2020

To je prav posebna knjiga, ki jo težko primerjamo s katerokoli, ki jo poznamo. Avtor je znani britanski ilustrator Charlie Mackesy, knjiga, ki je svojo pot začela na družbenih omrežjih, pa je takoj postala svetovna uspešnica, prevedena je v številne svetovne jezike. Dobila je vsemogoče nagrade in bila prodana v milijon in pol izvodih. Glavni junaki so: radovedni fant in njegovi prijatelji krt, lisica in konj. Vsak udeleženec razmišlja po svoje, z nami deli humorne nasvete in življenjske modrosti. Sicer potujejo, vendar je potovanje pomembnejše od cilja. »Kaj želiš biti, ko boš odrastel?« Vpraša krt fanta, ko se srečata. »Prijazen«, je odvrnil fant. Vsak dialog je zanimiv in globokoumen in vsaka prebrana ali pregledana stran nas navdahne in obogati. Risbe so večinoma črno-bele, le redke so barvne,  besedilo pa je napisano s čopičem v pisanih črkah. Knjiga, za katero lahko resnično rečemo, da je primerna za vse generacije, od otrok, ki so se komaj naučili pisanih črk.

  • Beti Južnič

FERNANDEZ-VIDAL, SONIA: VRATA S TREMI KLJUČAVNICAMI

Prevedla: Marjeta Prelesnik Drozg

Hart, 2020

Vrata s  tremi ključavnicami je mednarodna uspešnica, ki jo je napisala Sonia Fernandez-Vidal, po izboru revije Forbes leta 2017 ena izmed 100 najustvarjalnejših ljudi na svetu. Kot pisateljica in komunikatorica znanosti, si prizadeva, da bi bila znanost lahko razumljiva, prijetna in vznemirljiva, zato je napisala več romanov za mlade, ki popularizirajo fiziko.

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste zamišljeno korakali po poti v šolo ali službo, se na lepem ustavili in se začudeno spraševali, le od kod se je vzela ta stara hiša z enim samim oknom v tretjem nadstropju? Kakšno naključje, Niku se je zgodilo enako! Na poti v šolo je odkril skrivnostno hišo, ki je prej še nikoli ni opazil, pa čeprav je šel že nekajkrat tam mimo. Visoka zgradba z enim samim oknom v tretjem nadstropju, zastrtim s starimi lesenimi polkni, je bila videti zapuščena, vrata pa so bila v nasprotju s starimi trhlimi polkni na oknu veliko bolj nova, izdelana iz čudovitega lesa. Najbolj čudno pa je bilo to, da so bila vrata zaklenjena s tremi močnimi ključavnicami. Le kdo bi zaklepal zapuščeno razpadajočo hišo in kako odkleniti ključavnice in vstopiti v hišo? Ko Niko reši uganko, lahko vstopi skozi vrata s tremi ključavnicami, v nenavaden svet, kjer čas teče drugače. Bi se pridružili Niku tudi vi? Tukaj lahko prisostvujete boju med materijo in antimaterijo, prav zares lahko postanete čisto pravi navijač. Vam je bolj všeč materija ali antimaterija? Hop, na levo stran tribune, navijači materije navijate v belih majicah. Lahko ste priča prapoku, vesolju v nastajanju, v diskoteki pa lahko pustite svoje glasilke ob najboljšem pevcu vseh svetov, Higgsovem bozonu. Saj poznate tisto uspešnico Rojen v kvantnem svetu, kajne? In nič hudega, če je kvantna fizika za vas španska vas, slovar za brihtne glave na koncu knjige poskrbi, da se seznanite s čisto vsem.

Kvantna fizika je lahko super pustolovščina! Ne verjamete? Prepričajte se sami, le skok v Knjižnico Kočevje in že boste del divje kvantne pustolovščine. Kdo ve, morda se vam na poti prikaže kakšna uganka? Nekaj pa je zagotovo, za vstop v knjižnico vam ni treba rešiti uganke in tudi treh ključavnic vam ni potrebno odklepati, vse kar potrebujete je kvantna, ups, članska izkaznica.

  • Tanja Mlakar Košir

TAMARO, SUSANNA: ČAROBNI KROG

Prevod: Vera Čertalič

Eno, 2012

Susanno Tamaro poznamo predvsem po tenkočutnih romanih za odrasle, od katerih je zagotovo najbolj znan Pojdi, kamor te vodi srce. Mnogi boste zato morda presenečeni, da je priljubljena italijanska avtorica napisala tudi nekaj odličnih del za mladino in otroke. Eno takih je Čarobni krog. Glavni junak zgodbe je Rick, srečen fantek, ki verjame, da je kuža in živi z mamo volkuljo v Čarobnem krogu. Sliši se absurdno, a tako se prične zgodba, ki ni z Rickovega vidika prav nič čudna. Čarobni krog je skrivnostni zapuščeni in zaraščeni predel mestnega parka, kamor se nihče izmed meščanov ne upa, saj o kraju krožijo nadvse srhljive zgodbe. Rick in živali, ki v Čarobnem krogu živijo, pa si ne bi mogle zamisliti čudovitejšega doma. Toda vsaka stvar ima svoj konec in nekega dne tolsti župan Tromostovje napove konec tudi Čarobnemu krogu. Rick na enkrat izgubi vse, kar je imel, in se znajde sam v svetu trdosrčnih ljudi z zlobnimi naklepi, brez čuta za živali in naravo, ki tolerirajo zgolj pretiran red in poneumljeno prebivalstvo. Na srečo Rick v mestu najde novi prijateljici, potepuško mačko Dodo in prijazno gospo Čebularjevo. Skupaj pridejo na sled mestnim veljakom … Ali jim bo uspelo podreti njihove načrte?

Zgodbo, ki bi jo lahko z odraslimi očmi videli kot nadvse tragično, avtorica uspešno predstavi na ganljiv, a čaroben, prikupen in deloma humoren način, in nam tako nežno in prijetno odpira oči na svet, ki kljub svoji karikiranosti ni prav dosti različen od tistega, v katerem živimo tudi sami.

Iz knjige: »»Življenje je kot svet, kot krog, golič. Odideš, hodiš in hodiš in nazadnje prideš na isti kraj, od koder si odšel. Malo ostaneš tam, nato spet odideš. Se ti ne zdi, da bi Bog naredil kvadraten svet, če ne bi bilo tako, goliček moj?« Rik je bil razočaran. »Pa kaj ni potem bolje ostati pri miru?«  »Samo kamni so negibni. Kdor ima tace, se mora premikati.««

  • Pia Marincelj Bregar

KOKALJ, TATJANA: HIŠULJA POD OBLAKI

Založba Brin, 2018

Hišulja pod oblaki | Dobre knjigeČe bi te kdo vprašal, ali je tvoja družina drugačna kot druge družine, bi verjetno kot iz topa izstrelil/a, »ja!« Ali pa vsaj na veliko prikimaval/a. »Poglej Novakove, Horvatove, Kranjčeve … (vstavi poljubni priimek)«, bi dejal/a, »ali ne moremo biti tako normalni, kot so oni?« bi se verjetno spraševal/a. Če živiš v družini, ki se ti v primerjavi z drugimi zdi precej čudna, je … hm, dokaj normalno. Če pa živiš z mlajšima sorojencema, ki sta poleg vsega še dvojčka in sta »z vsemi žavbami namazana«, z mamo, ki iz knjižnice tovori nahrbtnike knjig in se v njih popolnoma izgubi, z očkom, ki z nočnim internetnim pokrom spreminja mesečni družinski proračun, z dedkom, ki ima veliko otroško dušo in babico, ki zna konkretno udariti z roko po mizi, bi kaj kmalu našel primerno besedo, ki vsekakor ne pomeni normalno, prej nasprotno, prismuknjeno. Si predstavljaš, da imaš poleg prismuknjene družine še težave z ocenami in ti »po glavi skače« še nenavadna sošolka, ki si prisvoji tvojega psa in hišuljo na drevesu, edini zen kotiček, ki ti ga je uspelo ustvariti v svojem vse bolj prismuknjenem vsakdanu?

Mi je uspelo pritegniti tvojo pozornost? To zabavno, duhovito in napeto mladinsko povest, ki ji prismuknjenost ni tuja, si lahko izposodiš v Knjižnici Kočevje. Napisala jo je pisateljica Tatjana Kokalj, ilustracije pa je prispevala Anja Kokalj.

  • Tanja Mlakar Košir

MODIG, KARL: SMRT NI HEC

Miš, 2020

Smrt ni hecSmrt ni hec je prvenec zelo mladega švedskega avtorja Karla Modiga (letnik 1994). Roman je izšel  pred dvema letoma in kmalu smo dobili slovenski prevod. Glavni junak romana je devetnajstletni Josef Koroljev. Njegov oče, sovjetski disident, je z družino že v času njegovega otroštva prebegnil na Švedsko. To jim ni prineslo pričakovane sreče in družina je razpadla. Kot da to ne bi bilo dovolj, je Josefov starejši brat Aleksander, na videz urejen in resen fant, naredil samomor. Vsi so pretreseni, saj se pri samomoru, še posebej če gre za mladega človeka, vsi sprašujemo, ali bi lahko takšen tragičen dogodek  preprečili. Josef zapade v začaran krog samopomilovanja, pijančevanja, neuspešnih ljubezenskih zvez in obupanih poskusov, da bi uspel kot stand up komik. Odločitev, da si bo vendarle našel službo, se pokaže kot odrešitev. Služba ni enostavna, v šoli namreč pomaga otrokom z motnjami vedenja in učenja in skozi te izkušnje si tudi sam uredi svoje življenje. Knjiga, napisana za zahtevnejše bralce.

  • Beti Južnič

BREZINOVA, IVONA: VPIJ POTIHO, BRAT

Miš, 2020

Vpij potiho, brat - Miš ZaložbaMladinski roman »Vpij potiho, brat« je tenkočutna zgodba o otroku z motnjami v duševnem razvoju in sobivanju v družini. Napisala jo je uveljavljena češka otroška in mladinska pisateljica Ivona Březinová, ki v svojih delih pogosto obravnava občutljive teme. Glavna junakinja je Pamela, štirinajstletna učenka, katere brat dvojček ima hudo obliko avtizma. Ni enostavno skrbeti za takšnega otroka, a mama se je odločila, da ga ne bo dala v zavod. Pamela ji pri tem, kolikor le more, pomaga. Ob tem razvije tudi veliko mero razumevanja in strpnosti do drugačnosti. Zato se zbliža s sošolcem Patrikom, ki ima lažno obliko avtizma, Aspergerjev sindrom. Doma pa postaja vse hujše, Remi, kot mu ljubkovalno rečejo, je vse bolj zahteven, neobvladljiv in nasilen. Ali je mamina odločitev, da ne bo sprejela profesionalne pomoči za svojega bolnega sina, pravilna? Zgodba pojasnjuje čustva in slabo vest, ki jih občutijo udeleženci. Opravičevanje matere za nasilno vedenje Remija se skoraj konča tragično. Motnje v duševnem razvoju bližnjih ni lahko sprejeti, lažje pa je, če poznamo posledice.  Branje, primerno tudi za starejše bralce.

  • Beti Južnič

GORENC, BOŠTJAN, AHAČIČ, KOZMA in VUKOTIČ, JAKA: REFORMATORJI V STRIPU : Ali kako smo Slovenci dobili svojo prvo dooolgo knjigo (in eno krajšo, ki je opisala, kako pišemo)

Ilustracije: Jaka Vukotič

Škrateljc, 2020

Abecednik in Katekizem, Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Zimske urice – zagotovo nekaj, kar smo trdo ponavljali v šoli, a se nam v tistem času ni zdelo kaj posebej zanimivo. Še slutili nismo, da lahko odkrivanje zgodb velikih osebnosti slovenske reformacije postane prava pustolovščina! Dan reformacije je sicer že za nami, a še vedno ne tako daleč stran, in ravno ob tem času je izšel novi poučno – zabavni strip Boštjana Gorenca – Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča. Pod strokovnim nadzorom sodelavca in avtorja spremne študije, dr. Kozma Ahačiča, sta pričarala krasen izdelek, ki nam na zabaven način približa čas izida prvih slovenskih knjig in rojstva slovenskega knjižnega jezika, ob tem pa seveda tudi glavne »krivce« za obstoj našega jezika. Strip mlade in starejše pritegne z iskrivimi ilustracijami in pestrim dogajanjem, začinjenim z značilnim humorjem Boštjana Gorenca – Pižame. Priljubljeni Pižama se je tako, po Cankarju v stripu, zopet potrudil, da bo marsikdo, ki bi se mu sicer zdela slovenska reformacija zgolj dolgočasna lekcija pri pouku Slovenščine, vanjo zagrizel z zanimanjem in žarom v očeh. Debelina same knjižice pa ne bo odgnala niti tistih ne preveč strastnih bralcev.

Iz spremne besede dr. Kozma Ahačiča: »Reformatorji v stripu so odgovor na to, kako lahko spremenimo svet, kako lahko ustvarjamo pomembne mejnike za življenje vseh – in kako so nam veliki ljudje v resnici povsem podobni. Celo če so živeli več sto let pred nami.«

  • Pia Marincelj Bregar

TELLEGEN, TOON: JEŽ IN SAMOTNI OBČUTEK

Prevedla: Staša Pavlović

Ilustrirala: Ana Zavadlov

Mladinska knjiga, 2020

Toon Tellegen je nizozemski pisatelj in pesnik, po poklicu pa zdravnik, ki slovi po cenjenih in nagrajenih poetičnih in filozofskih zgodbicah o živalcah, ki poskušajo najti svojo pot v nerazumljivem svetu. Jež in samotni občutek je za romanom Čriček in temačni občutek drugi v slovenščino prevedeni kratki roman tega pisatelja, v katerem se živalski junak spopada z zapletenimi človeškimi psihičnimi stanji in problemi. Nekega poznojesenskega dne jež pomisli, da bi bilo morda lepo, če bi ga kdo obiskal. Zato napiše pismo, s katerim bo na obisk povabil vse živali, ki jih pozna, in priredil zabavo. Ampak, ježa nikoli nihče ne obišče. In v resnici se zdi ježu samota kar prijetna. Kako pravzaprav izgleda, ko pride nekdo na obisk? Kaj, če se na obisk odzovejo vse živali hkrati? Ah, pa saj najbrž ne bo prišel nihče, ker ježa verjetno ne marajo zaradi njegovih bodic … Če pa le kdo pride, ali bi moral speči torto? Ali bi moral speči več različnih tort za različne okuse?  Po premisleku jež ni več prepričan ali si obiska sploh želi. Kaj pa, če si obiskov želi samo zato, da bi se prepričal, da si jih pravzaprav ne želi? Skozi roman jež v mislih premleva in odvrtava vse možne scenarije obiskov različnih živali in odlaša z oddajo pisma. Ko nad idejo o obisku že dokončno obupa, pa ga nekdo prav prijetno preseneti …

Vsak od nas si želi bližine prijateljev, čeprav so želje in pričakovanja o druženju različna. Tistim, bolj sramežljivim in zaprtim, je lahko najlepše druženje v tišini, z eno samo osebo, s katero je prijetno popiti skodelico čaja z bukovim medom.

Roman v naši knjižnici sicer najdete na oddelku za otroke in mladino in verjamemo, da bo nenavadni jež prevzel in nasmejal marsikaterega otroka. Vendar pa se bodo v njem še lažje prepoznali odrasli, zato ga z navdušenjem priporočamo tudi njim.

Iz knjige: »Do nadaljnjega je nameraval ostati v postelji. Če vstanem, bom spet samo razmišljal, si je rekel. In ko razmišljam, spet o ničemer več nisem prepričan. Zmeraj je tako. Zavzdihnil je. Čisto mogoče je, da imam več dvomov kot bodic. Še dobro, da so dvomi nevidni.«

  • Pia Marincelj Bregar

GIDEON SAMSON: DNEVI NA OTOKU

Miš 2020

Ločitev staršev in prva ljubezen sta pogosti tematiki mladinskih romanov. Mlademu nizozemskemu pisatelju Gideonu Samsonu je uspelo takšno zgodbo napisati ne-klišejsko. Glavni junak je dvanajstletni Jakob, ki mora poletne počitnice preživeti pri svojem odtujenem grškem očetu, na otoku. Mama se namreč odpravi s svojim novim fantom na sanjske počitnice na Tajsko. Jakob se snidenja z očetom ne veseli, saj ga ne pozna, in počitnice z njim jemlje kot prisilo. V nekaj dneh se vse spremeni. Z očetom počasi vzpostavita pristen odnos in začenja razumevati, zakaj sta se z materjo ločila. Tam spozna Miecha, s katerim postaneta odlična prijatelja. Iz Nizozemske pride na počitnice Miechovo dekle Puck. Všeč je tudi Jakobu in vse se zaplete v nenavaden odnos v troje, med prijateljstvom in ljubeznijo. Spozna, da je ljubezen veliko bolj kompleksna, kot si je mislil. Roman je res zanimiv in primeren tudi za odrasle bralce.

  • Beti Južnič

CREECH, SHARON: PUSTOLOVKA
Grlica 2020

Roman je dobil naslov po jadrnici »Pustolovki«, s katero se majhna skupina treh odraslih in treh najstnikov odpravi na plovbo preko Atlantika, iz Amerike v Anglijo. Skupino sestavljajo sorodniki: sestrična, bratranca in strici. Njihov cilj je obiskati dedka oziroma očeta, ki se je na stara leta preselil v Anglijo. Ameriška pisateljica Sharon Creech zgodbo pripoveduje v obliki dveh dnevnikov – daljšega piše trinajstletna Sophie, krajšega pa njen bratranec Cody. V njem otroka ne opisujeta zgolj dogodkov, temveč tudi svoje občutke, strahove in pričakovanja. Plovba je naporna in nevarna, vsi morajo med seboj sodelovati in biti vedno pripravljeni. Spoznavajo se med seboj, naučijo se spoštovati drug drugega in kar je najbolj pomembno, posledično odlično spoznavajo sami sebe. Sophie je sirota, zgodaj je ostala brez staršev, ki so umrlih v tragični nesreči. Zato ji ta izkušnja druženja pomeni veliko več, saj spoznava resnico o svojih starših in se nekako sooči s svojo bolečino. Tudi Codyju prinese plovba spremembo – manj napet odnos z očetom.

  • Beti Južnič

FREY, JANA: NI POTI NAZAJ 

Grlica 2020

Romani švicarsko-nemške pisateljice Jane Frey so že stalnica pri nas. Izredno so priljubljeni po vsem svetu, predvsem zaradi skrbno izbranih tem in pristopa do teh. Tudi v tem romanu, ki obravnava mladoletniško nosečnost, se avtorica izogne moraliziranju, medtem ko opisuje stvarne razmere in posledice napačne odločitve. Štirinajstletna Lilli in dve leti starejši David sta si všeč in Lili se kljub opozorilom matere spusti z njim v nezaščiten spolni odnos. Posledica je tu, Lilli zanosi. Odloči se, da bo otroka tudi rodila. Ob strani ji stojijo David, obe družini in seveda njene prijateljice. Toda Lilli in David sta še zelo mlada in njun odnos je bil zgolj trenutna zaljubljenost. Rojstvo fantka Camilla pomeni popolnoma drugačno izkušnjo, odgovornost za sina, ki popolnoma spremeni brezskrbno najstniško življenje. Avtorica tenkočutno opisuje vse te spremembe, predvsem so odlični opisi, kako mlada starša reagirata na otroški jok, ki noče in noče prenehati. Kot v vsakem dobrem mladinskem romanu je konec nepričakovan, po svoje pa srečen.

  • Beti Južnič

CROSSAN, SARAH: ENO
Prevedla: Ana Barič Moder
Mladinska knjiga, 2020

Nedavno je v slovenščini izšel prevod romana v verzih z naslovom Eno irske pisateljice Sarah Crossan, ki smo jo imeli pri nas že možnost spoznati ob branju njenega odličnega prvenca Zavetje vode. Tokrat se predstavlja z nenavadnim romanom, ki oblikovno deluje kot poezija, vendar ga lahkotno beremo kot prozo. Tako kot oblika je nenavadna in izvirna tudi vsebina romana: najstnici Grace in Tippi sta »siamski« dvojčici, vsaka s svojo glavo in srcem, a zraščeni v bokih z enim parom nog. Kljub temu, da mnogi pomilujejo način življenja, v katerega sta se rodili, pa dvojčici druga drugi pomenita vse in si ločenega življenja kljub težavam, s katerimi se soočata, ne želita. Ko si starši zanju ne morejo več privoščiti posebne oskrbe in šolanja na domu, jima ne preostane drugega kot vključitev v krut realni svet: šolo. A kmalu spoznata, da je dvojno življenje tudi tam lahko prav razburljivo. Dokler se ne začne z njima dogajati nekaj čudnega …

Iz knjige: »Če pa bi naju fotografirali samo do ramen in sliko pokazali mimoidočim, bi vsi opazili samo, da sva dvojčici; da imam lase do ramen, Tippi pa malce krajše; da imava obe prifrknjen nos in zgledno oblikovane obrvi. Že res, da sva drugačni. Ampak grdi? Dajte no. Lepo vas prosim.«

  • Pia Marincelj

MASTNAK, TANJA: ALTERNATIVNI UKREP
Miš Založba, 2020

Težave odraščanja so pri mladinskih romanih priljubljena tematika, saj omogočajo pisanje o vsem, s čimer se srečujejo mladi. Slovenska avtorica Tanja Mastnak se loti problematike tako, da je roman bralkam in bralcem zanimiv in razumljiv. Glavna junakinja je srednješolka Solange, sicer inteligentno in lepo dekle, toda precej naduta in egoistična. Vse ji je odveč, vsi okoli nje so neumni, dolgočasni in ji težijo, v resnici pa se ji še sanja ne, kaj bi rada. Zaradi teh lastnosti se zaplete v težave in v šoli ji izrečejo kazen, alternativni ukrep: občasno mora pomagati betežni starki Ameliji, ki okreva po operaciji. Ob začetni zgroženosti in prizadetosti počasi spoznava, da svet vendar ni tako enostaven, samo lep in da ni mogoče samo neodgovorno jemati. Druženje z Amelijo ji odpre nov svet in življenje začne spoznavati z drugačne plati. Ima srečo, živi v urejeni in ljubeči družini, ki jo podpira. Njena prijateljica Nina nima takšne sreče, zato zabrede v velike, resne težave iz katerih ni videti izhoda. Ali ji bo lahko nova, resnejša Solange pomagala, da se reši iz brezna, v katerega je zašla?

  • Beti Južnič

KELLY, ERIN ENTRADA: POZDRAVLJENO, VESOLJE

Grlica 2020
Kako pogosto se vprašamo, kaj določa naša življenja, kje se določi naša usoda in koliko je tega, česar ne moremo popolnoma doumeti … Mladinski roman ameriške pisateljice in univerzitetne profesorice E. E. Kelly nam na zanimiv in razumljiv način odgovarja na ta vprašanja. Nekega dne se prepletejo poti štirih šolarjev; vsak pripoveduje o sebi, skozi zgodbo pa se razkrivajo njihovi značaji, strahovi in želje. Spoznamo sramežljivega in dobrosrčnega Virgila, pametno, a zaradi svoje gluhonemosti osamljeno Valencio, Kaori, ki se želi dokazati kot jasnovidka in Cheta, nasilneža, nadutega in polnega kompleksov. Chetova nasilna narava sproži verigo dogodkov, za katere smo prepričani, da se bodo slabo končali. Toda tudi iz na videz nerazrešljivega položaja se je mogoče rešiti, in včasih se res zdi, kot da bi  za to poskrbelo vesolje. Roman je napisan z izjemnim občutkom za notranje dogajanje v posamezniku, zgodba pa dovolj napeta in polna duhovitih navdihov, da jo preberejo do konca tudi tisti, ki ne berejo tako redno.

  • Beti Južnič

KARLOVŠEK, IGOR: NASVIDENJE, LARA
Miš, 2020
Romani Igorja Karlovška, izkušenega pisca kriminalk, so doživeli odličen sprejem pri slovenskih bralcih. Ideje za romane pisatelj najverjetneje črpa iz odvetniških izkušenj. Zaplet romana je klasičen: najstnico Tino najdejo umorjeno. Videti je, kot da policijska preiskava stopica na mestu in zato se njena obupana sestra dvojčica s pomočjo svojih prijateljic in prijateljev odloči, da bodo morilca našli sami. Dogajanje postaja vse bolj napeto in krog osumljencev se širi. Tina odkriva vedno več temačnih skrivnosti in morebitnih motivov. Toda, bližje kot je morilcu, bolj je tudi sama v nevarnosti, saj se storilec ne bo predal, ko vidi, da ga Tina lahko razkrije. Portret morilca je tako dodelan, da ga nihče, tudi bralci, do konca romana ne spoznajo in mu ne bi pripisali njegove zločinske narave. Knjiga, ki jo prebereš na dah, odlično branje za ljubitelje kriminalk in ne samo za mlade!

  • Beti Južnič

ŠINIGOJ, DAMIJAN: KJER VETER SPI

Miš 2020

Vedno smo veseli, ko lahko predstavimo slovenske avtorje. Damijan Šinigoj je bogate jamarske izkušnje uspešno prenesel v jamarsko zgodbo s pravo pustolovščino, v katero se zapleteta glavna junaka, srednješolca Irena in Blaž. Všeč sta si, a sramežljivi Blaž ne najde prave poti do srca lepe Irene. Da bi ga spodbudila in mu dvignila samozavest, ga Irena nagovori, da jo popelje v podzemno jamo, kjer se lahko Blaž, navdušeni jamar, četudi še pripravnik, pokaže v najboljši luči. V začetku gre vse po načrtih, mladi par se zabava in zbližuje, vse do trenutka, ko  kamenje zasuje izhod. Sedaj postane resno. Blaž je očitno pozabil na nekaj osnovnih pravil jamarstva in zato nihče ne ve, v kateri jami v Kočevskem Rogu sta obtičala.

Zgodba je razdeljena na dva dela, ki potekata istočasno, dogodivščine mladega para in organizacija iskalne akcije s strani izkušenih jamarjev. Konec je nepričakovan, kot se za dober roman spodobi. Branje je namenjeno osnovnošolcem in srednješolcem, lahko pa ga vzamejo v roke tudi starejši, še posebno tisti, ki jih zanima vse povezano z jamarstvom.

  • Beti Južnič

MARJOLIJN HOF: PRAVILA TREH
Miš, 2015
Knjiga priznane nizozemske pisateljice, ki jo pri nas poznamo predvsem po njenih z zlato hruško nagrajenih knjigah iz zbirke Prva zorenja, je sicer uvrščena na otroški oddelek, saj predstavlja primerno branje že za osnovnošolce tretje triade, vendar pa zaradi medgeneracijske tematike in širine nagovarja tudi starše in stare starše. Twan in njegova sestra dvojčica Linda z mamo in babico odpotujeta na Islandijo k pradedku Kasu, ki tam živi čisto sam. Mama in babica menita, da zaradi starosti in bolezni dedi ne more več dobro skrbeti zase in načrtujeta, da ga bosta odpeljali s saboj na Nizozemsko. Vendar pa ima svojeglavi in izkušeni morski volk drugačen načrt. Ker si zadnjih dni svojega življenja ne želi preživeti v bolnišnici ali domu za starejše, se odloči, da bo kot Indijanci in Eskimi svoje življenje zaključil v divjini. Pri izpeljavi skrivnega načrta postaneta njegova zaveznika pravnuka Twan in Linda.
Otroci v skrbi za starše pogosto pozabimo, da imajo tudi ostareli ljudje pravico do odločitve kje in kako bodo živeli in umrli. Razumevanje ter premagovanje stereotipov o starostnikih lahko dosežemo le z medgeneracijskim spoznavanjem in sodelovanjem. Ganljiva realistična pripoved, kljub tematiki minevanja ni žalostna: dedi Kas se namreč zaveda staranja svojega telesa in uma, a na to gleda kot na del svojega življenja.

Iz knjige: »Nisem si mogel predstavljati, da bom nekoč star devetdeset let, da bom videti tako star in pomečkan, z gubami in lisami in umetnimi zobmi, ki me bodo čakali v kozarcu poleg postelje. Bilo je ravno nekaj takega kot
razmišljanje o vesolju.«

  • Pia Marincelj

ANDREJ ROZMAN ROZA: PESMI IZ GALERIJE
Narodna galerija Ljubljana, 2018
Andrej Rozman Roza je v sodelovanju z Narodno galerijo na podlagi 35 slik iz stalne zbirke (in nekaj iz zasebnih zbirk) spisal zabavne, igrive in poučne pesmi. Izbor vključuje slike, ki zajemajo poglavitna dela vseh umetnostnih obdobij. Pesmi govorijo o slikarkah in slikarjih, o času nastanka, o likovnih problemih, o lastništvu slik … vselej pa so sporočila povezana z današnjim časom in prostorom ter z besediščem mladih. Pesmi so pospremljene z barvnimi fotografijami, na katerih so izpostavljene posamezne osebe ali detajli s slik, vse slike so v knjigi predstavljene s kratkimi umetnostnozgodovinskimi zanimivostmi in z izstopajočimi likovnimi posebnostmi, opisi pa začinjeni z duhovitimi stripovskimi vinjetami ilustratorja Jakoba Klemenčiča.  Čeprav je glavni namen knjige Pesmi iz galerije vzbujanje zanimanja za umetnostno dediščino in poezijo med mladostniki, verjamemo, da bo pesniška zbirka prava poslastica in priložnost za ponovno zbliževanje z našo umetnostno preteklostjo za vse generacije.
Iz knjige:
»Zaradi vsem šolarjem znane težave
Ivana Cankarja z materjo zaradi kave
je skodelica kave pri nas sinonim
slabe vesti
za vse grde reči, ki jih mami povzročil je sin.«

  • Pia Marincelj

NEŽA GAJŠAK: PROTEUS : slovenski zmaj

Stella, 2018

Založba Stella je izdala že nekaj zgodb pod geslom »Spoznajmo korenine«, ki mladim v stripu približajo zgodovino, mitologijo in religijo domače in tuje dediščine. Neža Gajšak v poučni knjižici poleg odkritja, zanimivosti in dejstev o človeški ribici pripoveduje zgodbo, ki jo je Janez Vajkad Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske zapisal o podzemnem zmaju, ki naj bi bruhal vodo in z njo tudi svoje potomce – človeške ribice. O človeški ribici je leta 1859 v svoji knjigi O izvoru vrst pisal tudi Darwin. Ali ste vedeli, da ta skrivnostna žival lahko dočaka tudi do 100 let, brez hrane pa lahko zdrži kar 10 let? Ali pa, da ima Slovenija edina na svetu tudi črno človeško ribico, ki živi samo v bližini Črnomlja? Zanimiv strip nas na koncu pouči, kaj storiti, če človeško ribico najdemo izven njenega naravnega okolja: jame. Založba nadaljuje s projektom in k sodelovanju vabi še neuveljavljene pisatelje, da se pridružijo ustvarjanju in se prijavijo na njihov natečaj. Več informacij najdete na spletni strani www.stella-sp.si.

Iz knjige:

»Pravim ti, spet sem jih videl. Zadnjič, po poplavi. Iz Lintverna so priplavali.« »Si prepričan? Nisi spet malo pregloboko v čašo pogledal?« »Nič nisem v čašo gledal. Takšni majhni so, podobni kačicam in čisto beli. Z rdečimi plameni pri glavi. Enkrat sem jih že videl, ko je bil oče še živ.« »Da bi se zmaj spet prebudil?«

SUZANA TRATNIK: NOBEN GLAS
Beletrina, 2016
Pisateljica, prevajalka in publicistka ter lezbična aktivistka Suzana Tratnik je za zbirko kratkih zgodb Noben glas prejela letošnjo literarno nagrado novo mesto. Zgodbe, ki nas ponesejo v prekmurski svet iz sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, pripoveduje glas deklice na pragu odraščanja, ki se sooča s spremembami in lomom starega sveta. Avtorica pravi, da je bilo otroštvo zanjo »obdobje pristnega raziskovanja in prisvajanja sveta, nebrzdane domišljije in neizmernega, norega poguma«. Ali gre v vseh zgodbah za isto deklico in ali so zgodbe avtobiografske, ni povsem jasno, a je o tem mogoče sklepati. V zamegljeni ločnici med resničnostjo in fantazijami ter z veliko značajske komike zgodbe sijajno naslikajo soočanje z grozo skozi otroške oči.
Iz knjige: »Vstala sem in stekla do obrežja, zakoračila v mrzlo deročo vodo in se vrgla v desko proti toku, da me je nosilo z nogami naprej – ali pa nazaj. Delala sem se važno, ker sem imela na sebi Raletova sončna očala. V reki ni nihče drug nosil očal. A še vedno sem ju lahko slišala, kako se pogovarjata na odeji, razprostrti na travniku. Teta je rekla moji mami: »Vse to je zate veliko breme.« Nisem razumela, zakaj bi bilo breme nekaj, česar nimaš več.«

  • Pia Marincelj

GLEIZTMAN, MORRIS: DOBROTA NI SIROTA

Miš, 2020

Če od koga, bi od priznanega avstralskega pisatelja M. Gleiztmana pričakovali, da nas popelje na oder in zakulisje ljudi, ki se ukvarjajo s politiko. Glavnemu junaku, enajstletnemu Ludu, se življenje popolnoma spremeni. Umre mu mati, kmalu za tem pa očeta izvolijo za poslanca, zato se morata preseliti v glavno mesto Canberro. Na pretanjen in humoren način pisatelj opisuje življenje politikov z vsem razkošjem in privilegiji, ki so jih deležni, pa tudi soočanje s sovraštvom, ki ga čutijo in izražajo državljani. Toda Ludo se ne da, upre se privilegijem in se odloči pomagati tistim, ki so pomoči res potrebni. S prijatelji se zaplete v napeto kriminalno zgodbo in postanejo naključne priče uboju. Počasi odkrivajo, da gre za zapleteno zaroto, ki sega v visoke politične kroge. Ali bo očka poslanec lahko ubežal svojim političnim botrom in pomagal pri razkritju resnice, se sprašujemo prav do konca romana … Roman je namenjen bralcem zadnje triade osnovne šole, toda z zanimanjem ga bodo prebrali tudi starejši in se ob njem nasmejali.

  • Beti Južnič

GRUENBAUM, MICHAEL in HASAK-LOWY TODD: NEKJE ŠE SIJE SONCE: Spomini na holokavst

Prevod: Zala Stanonik

Založba Pivec, 2019

Knjiga s podnaslovom Spomini na holokavst temelji na spominih dečka Michaela Gruenbauma – Miše, ki je preživel preganjanje in pomor Judov s strani nacistične Nemčije med drugo svetovno vojno. Devetletni Miša živi s svojo družino v Pragi, ki jo nacisti leta 1938 na osnovi sramotnega münchenskega sporazuma zasedejo. Kmalu zatem mu umorijo očeta, uglednega člana judovske skupnosti. Mater, Michaela in sestro izženejo v židovski geto in nato v koncentracijsko taborišče Terezin. Večji del romana opisuje vsakdanje življenje v izgnanstvu, strahove in predvsem tisto najhujše, čakanje na transport v uničevalni Auschwitz. Miša odrašča v taborišču, na srečo njihovo barako vodi odločni mladenič Franta, ki skrbi za higieno in redno vadbo, igranje nogometa. To fantom ohranja zdravje, telesno in duševno. Mati izdeluje igračke za otroke paznikov in le njeno znanje jih obvaruje pred Auschwitzom. In prav ta dvoličnost paznikov, ki si kljub svoji nečloveškosti želijo igrač za svoje otroke, predstavlja najbolj grozljiv del romana, ki razgalja bistvo holokavsta in to gorje približa današnji mladini, da ne bomo pozabili.

Iz knjige: »Ne vem, kakšna bo naša prihodnost. Vsi naši stari prijatelji so mrtvi. Ne vemo, kje bomo živeli. Ničesar ne vemo! A nekje na svetu še sije sonce, tam so gore, morje, knjige, majhna čista stanovanja in morda možnost, da začnemo na novo.«

  • Beti Južnič

AL MANSUR, HAIFA: ZELENO KOLO

Mladinska knjiga 2020

Glavna junakinja romana je enajstletna Vadžda, ki živi v Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije. Savdska Arabija je zaradi nafte ena najbogatejših dežel na svetu, ima pa tudi svojo temno plat. Vadžda je dekle in dekleta v tej deželi živijo zelo drugače kot pri nas. Pokrita je od nog do glave in hodi v šolo za dekleta, kjer se učijo o popolni pokornosti moškim. Vadžda se na svoj način upira tej usodi, je radovedna in iznajdljiva in ima le eno željo, rada bi imela svoje kolo. Toda vožnja s kolesom se ne spodobi za dekleta, zato je to videti kot neuresničljiva želja. Vprašanje je ali ji bo denarna zmaga na tekmovanju v poznavanju Korana le pomagala k izpolnitvi te želje? Na srečo ima tudi zaveznike, prijatelja – vrstnika Abdulaha, ki jo nauči kolesariti, lastnika trgovine s kolesi in seveda razumevajočo mater. Odličen roman, ki je nastal po scenariju odmevnega filma savdijske avtorice Haife Al Mansur, pritegnil bo tudi odrasle bralce.

  • Beti Južnič

PREGL, SLAVKO: POLETJE POD LASTOVIČJIM ZVONIKOM
Miš, 2017
Priljubljen mladinski pisatelj vabi na detektivsko pustolovščino, ki bo mlade bralce držala v svojem primežu vse do zadnje strani. Na ulice malega obmorskega mesteca je legla sumljiva tišina. Mestni zvon, ki je navadno vsako jutro prebudil meščane, nekega dne preprosto neha zvoniti. To povzroči veliko zmedo med prebivalci, saj naenkrat nihče več ne opravlja svojega dela. Obupani nad neučinkovitostjo župana in mestnih veljakov se Luka, Srečko in Tine odločijo skrivnost cerkvenega zvonika razvozlati na lastno pest, na pustolovščini pa se jim pridruži še Martina.
Simpatičen roman s pravo merico humorja in romantike je nadvse primeren za tople pomladno-poletne dni.
Iz knjige:
»Na mesto je posijalo sonce. Dvigalo se je izza visokih gora v daljavi in najprej doseglo zvonik, okrog katerega so se na hribu ob morju zbirale ostale hiše. Ozke ulice med njimi so skoraj vse vodile k obali. Mesto je ponoči lepo počivalo, zjutraj pa je vse ulice zapolnil vrvež meščanov. Ampak ta dan se je dogajalo nekaj nenavadnega.«

  • Pia Marincelj

BACH, TAMARA: OSTANKI POLETJA
Družina, 2017
Pusto in osamljeno poletje po nenavadnem spletu naključij združi sedemnajstletno Louiso in trinajstletno Jano, katerima to leto okoliščine niso naklonile razkošnega dopusta na rajskih plažah ali potepanja po tujih mestih. Louisa se poleg poletnega dela v pekarni, raznašanja časopisov in skrbi za babičino psičko pripravlja na vozniški izpit, Jana pa osamljeno tava naokoli, v senci tragedije svojega brata, ki v bolnišnici leži v komi. Usmiljeni poletni veter pa tudi v domače mesto prinese nekoliko počitniške magije, ki težavam odvzame težo in vsakemu ponudi možnost brezskrbnega čarobnega doživetja, trenutkov, ko je dovoljeno pozabiti na vse, pretrgati vezi z vsakdanom in postati kar koli. Ko si lahko privoščiš biti še malo otrok, četudi odraslost že trka na vrata. Rahločutni prozni dragulj je utrinek iz življenj dveh deklet, tok njunih misli. Avtorica je za svoj prvenec Punca z Marsa prejela veliko odobravajočih kritik in nemško nagrado za najboljši literarni prvenec.

Iz knjige:
»Pa saj sem vendar vedela, že ko sem pogledala mobi, ko sem videla, da sta me mami in oči izmenično klicala, vedela sem, da bo od danes vse drugače. Če to že veš, potem je pravzaprav že vse drugače, vendar še ne tako popolnoma, ne tako, kot če to kdo izgovori, in vedela sem: dokler se ne oglasim, dotlej je še lahko prej, preden bo pač vse drugače. In zato izstopim pri semaforju, zato nočem, da me Louise pripelje do bolnišnice, hočem še malo hoditi, še par korakov po starem, preden se začne novo. In ves čas mobi, ki zvoni.«

  • Pia Marincelj

J. K. ROWLING: ZELO DOBRA ŽIVLJENJA
Mladinska knjiga, 2018
J. K. Rowling znova navdihuje mlajše in starejše z drobno knjižica z naslovom Zelo dobra življenja: govor, s katerim je slavna mati Harryja Potterja leta 2008 nagovorila študente Harvarda. V govoru pisateljica spregovori o tem, da je za uspešno in dobro življenje nujno doživeti tudi neuspeh, vedno pa pomaga dobra mera domišljije.
Iz knjige:
»Zakaj torej govorim o koristih neuspeha? Preprosto zato, ker je neuspeh z mene oluščil vse nebistveno. Sama pred sabo sem se nehala pretvarjati, da sem nekaj drugega, kar sem, in vso energijo sem usmerila v dokončanje
edinega dela, ki mi je kaj pomenilo. Če bi mi uspelo karkoli drugega, morda nikoli ne bi zbrala volje, da bi uspela v edini areni, v katero sem po svojem prepričanju spadala.«

  • Pia Marincelj

LIENAS, GEMMA: JAZ, WATSON IN JACQUELININA OMARA

Založba Zala, 2020

Gemma Lienas Massot je španska pisateljica, feministična aktivistka in političarka. Mladinski detektivski roman Jaz, Watson in Jacquelinina omara je izmed mnogih njeno prvo delo, prevedeno v slovenščino. Avtorica je za svoje knjige prejela mnogo španskih in tujih nagrad, nekateri njeni romani pa so se uvrstili na listo častnih priznanj mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY.

Zgodba nas popelje na obalo Barcelone, kjer spoznamo deklico Isoldo, kateri se je življenje pred kratkim obrnilo na glavo. Njena družina se je bila zaradi spremembe socialnih razmer primorana preseliti k babici. Isolda dneve v novi soseski še vedno preživlja polna otroške igrivosti in radovednosti. Všeč ji je bližina morja, predvsem pa rada obiskuje majhno knjigarno v bližini. Nekega dne ji lastnik knjigarne podari knjigo o letalstvu. V njej najde kuverto, naslovljeno na neko Carmeto, v kuverti pa fotografiji dveh deklic in mlade ženske. Isoldi detektivska žilica ne da miru in odloči se, da bo odkrila, kdo so ti ljudje in kakšna je njihova zgodba. Na dogodivščini pridruži se ji deček Joan, ki postane njen pomočnik Watson. Njuno raziskovanje postaja vse bolj razburljivo potovanje v preteklost.

Iz knjige: »Vsaj zaradi nečesa sem vesel, da sem za rolkanje najbolj neroden fant iz soseske,« reče Watson. »Prijateljstvo je super, kajne? Tako lep občutek je, ko med tolikimi ljudmi lahko računaš na nekoga.«

  • Pia Marincelj

Katherine Applegate: DREVO ŽELJA

prevod: Veronika Rot Gabrovec
Ocean, 2019
Čudovita slovenska izdaja prevoda knjige Drevo želja bralca takoj pritegne s čarobnim bleščečim naslovom in skrivnostno, žametno naslovnico, prijetno na otip. Prvoosebni pripovedovalec romana je Rdeči, dvestoletni hrast, ki nudi zavetje številnim živalim, prijetno senco in mesto počitka pa tudi okoliškim prebivalcem. Enkrat letno k njemu pridejo ljudje z vseh koncev in krajev, da na njegove veje obesijo trakove s svojimi željami. Drevo je v
svojem dolgem življenju videlo že marsikaj, a ga današnji svet zna vedno znova presenetiti. Ko se v soseščino priseli nova družina, se lastnica zemljišča odloči, da je čas, da tudi hrast požagajo. K sreči je v bližnji šoli
veliko učencev in učiteljev, ki jim je mar za sočloveka in druga živa bitja. Srčen, poetičen roman za vse generacije otrok in odraslih poudarja pomen prijateljstva, sprejetosti, upanja, spoštovanja in sožitja vseh bitij.

Iz knjige: »Bolj sem zgovoren kot večina dreves. A vseeno, če se slučajno na
posebej srečen dan znajdeš blizu drevesa, ki je videti posebno prijazno, ti ne
bo škodilo, če prisluhneš. Drevesa ne znamo pripovedovati šal. Prav gotovo pa
znamo pripovedovati zgodbe.

  • Pia Marincelj

MahajanaGRAFENAUER, NIKO: MAHAJANA

Ilustracije: Marija Lucija Stupica

Beletrina, 2019

Dve desetletji po prvem izidu je zopet med nami eno Grafenauerjevih najpomembnejših in najbolj dovršenih mladinskih del s prelepimi ilustracijami legendarne Marije Lucije Stupice. Kljub temu, da Mahajana predstavlja enega od vrhuncev slovenske književnosti, te sodobne pravljice, oziroma fantastične pripovedi, ki je verjetno bliže odraslim kot otrokom, mnogi žal ne poznajo, saj je v 90. letih izšla pri manjši založbi. Pri ponovni izdaji je ilustracije osvežila ilustratoričina hčerka Hana Stupica. Mahajana je nadaljevanje Majhnice, a je to besedilo na bistveno višji ravni. Opisuje odraščanje deklice Majhnice v mlado dekle. Zgodba, strukturirana kot cikel štirih letnih časov, je prepredena z reminiscencami na najrazličnejše junake iz domače in svetovne književnosti. Izjemna pripoved, polna simbolov in fantastičnih elementov, v ospredju katere je ljubezen.

Iz knjige:

»Rasla je in rasla in z vsakim novim korakom v prihodnji čas je postala večja in večja, dokler ni naposled docela odrasla. A v duši je bila še vedno Majhnica, ki zdaj ni vedela, ali je vse to res ali ni.«

  • Pia Marincelj

Prodam RozinkotaCaro Santos: Prodam Rozinkota
Malinc, 2017

Pisati zanimivo za mlajše najstnike, ki so prerasli slikanice, ni lahko. Katalonska avtorica Caro Santos je s svojimi zgodbami, ki na šaljivo prijeten način opisujejo družinsko življenje, zadela bistvo. Prodam Rozinkota je za Prodam očeta in Prodam mamo tretja v seriji knjig o družinskih odnosih, ki so prevedene v številne jezike. Desetletni Oskar ima majhnega bratca, ki je komaj shodil in začel oblikovati prve besede. Nekega dne se starša odločita, da je Rozinko že dovolj velik za spanje v otroški sobi. Na Oskarjevo grozo to pomeni, da bo spal v njegovo sobi. Zato se odloči, da bo bratca zamenjal za kaj boljšega, po možnosti za starejšo sestro. V lokalni knjižnici obesi oglas o ponudbi. Na sestanek pride kar veliko otrok, ki obratno menijo, da bi bilo imeti mlajšega bratca veliko boljše, kot starejšo sestro ali brata. Oskar izbere najboljšega ponudnika in staršem sporoči, kako se je odločil. Toda ali je odločitev res prava?

  • Beti Južnič

November v MumindoluTOVE JANSSON: NOVEMBER V MUMINDOLU
Mladinska knjiga, 2019
Prevedla: Nada Grošelj
Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način!
Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič.«

  • Pia Marincelj

Kam si šla, BernadetteMARIA SEMPLE: KAM SI ŠLA, BERNARDETTE

Vida, 2019

Petnajstletna Bee skozi sestavljanko iz dopisovanj po elektronski pošti, sporočil in uradnih dokumentov razodeva zgodbo o skrivnostnem izginotju svoje mame Bernadette, ki odide neznano kam tik pred družinskim potovanjem na Antarktiko. Navihana, zabavna, tenkočutna in ganljiva zgodba, ki se je poslužujejo tako mladostniki, kot tudi odrasli, je odličen absurdni prikaz razvitega sveta, ki nas nasmeji in razjoče, hkrati pa nam pokaže, kako večplastni so medčloveški odnosi. Pisateljica Maria Semple je otroštvo z bohemskimi starši preživela na popotovanju po Evropi. Maria je piska številnih scenarijev, med drugim za nanizanke Beverly Hills 90210, Ellen in Saturday Night Live. Kam si šla, Bernadette je njen drugi roman, ki je bil proglašen za eno najboljših knjig leta in je dobro leto vztrajal na lestvici uspešnic New York Timesa. Knjiga je bila prevedena v več kot 30 jezikov, po njej pa so posneli tudi film s Cate Blanchett v glavni vlogi.

Iz knjige:

»Mami je dva dni pred božičem izginila kot kafra, ne da bi mi povedala. Jasno, da je zapleteno. Ampak samo zato, ker je zapleteno, samo zato, ker misliš, da ne smeš nikoli vedeti vsega o drugem človeku, še ne pomeni, da ne bi mogel poskusiti. Ne pomeni, da jaz ne bi mogla poskusiti.«

  • Pia Marincelj

Deklica, ki je pila mesečinoKELLY REGAN BARNHILL: DEKLICA, KI JE PILA MESEČINO

Grlica, 2018

Deklica, ki je pila mesečino je bogat, osupljiv roman, ki preplete fantastično, domiselno, muhasto in avanturistično. Večplastna napeta pripoved bo navdušila ljubitelje fantastičnih zgodb vseh generacij, čarobno stkani literarni junaki pa so ogreli tudi mednarodno žirijo, ki je knjigi podelila Newberyjevo medaljo za najvidnejšo otroško knjigo leta 2017, po njej pa že snemajo tudi film.

Prestrašeni prebivalci Protektorata verjamejo, da v gozdu živi zlobna čarovnica, kateri v strahu vsako leto žrtvujejo najmlajšega otroka v mestu. Starešine, ki so strah prebivalcev izkoriščale v svoj prid, niso niti slutile, da je čarovnica iz gozda resnična in da vsakega izpostavljenega otroka reši pred zvermi ter mu poišče prijazno družino v oddaljenem mestu … Nekoč je čarovnica Xan deklico po nesreči nahranila z mesečno, ki vsebuje naraščajočo čarobno moč. Zato je ob pomoči majhnega zmajčka Fyriana in Glerka, močvirske pošasti z zlatim srcem, deklico Luno vzgajala sama. S približujočim Luninim 13. rojstnim dnem pa Xan postaja vse bolj zaskrbljena. Bo deklica zmogla nadzirati svoj magični dar in kdaj ji bo lahko povedala o njeni družini in zatiranju v njenem mestu?

Odličen mladinski fantazijski roman, v katerem jezik in besedišče tečeta kot čarobna mesečina.

Iz knjige: »Seveda je v zvezdni svetlobi veliko magije. To je vsesplošno znano. Toda ker svetloba potuje po tako dolgi poti, je čarovnija v njej nadvse krhka in razredčena ter razpotegnjena v najrahlejše nitke. V svetlobi zvezd je dovolj magije, da poteši rastočega dojenčka in mu napolni trebušček, v dovolj velikih količinah pa lahko zvezdna luč prižge najboljše v dojenčkovem srcu, duši in mislih.«

  • Pia Marincelj

RAUD, PIRET: PRISMUKNJENE ZGODBE
KUD Sodobnost International, 2019
Prva v slovenščino prevedena zbirka kratkih prismuknjenih cukrčkov odlične estonske pisateljice in ilustratorke Piret Raud, bo s svojim toplim humorjem in prisrčno mero čudaškosti nedvomno navdušila bralce vseh starosti. Med očarljivo prismuknjenimi junaki zgodb najdemo povsem navadne ljudi, tukaj pa so tudi kralj s svojo kobilo Rozi, ki je najraje od vsega jedla čips, stričev bojazljivi mobilni telefon, pujsek, ki ni znal kruliti, princesa, ki je oboževala lov na zmaje, kitajski korenček, krava, ki se je zanimala za ikebano, jajce, ki je izvajalo jogo in mnogi drugi. Zgodbe so kot nalašč za skupno družinsko branje, smeh je zagotovljen!
Iz knjige:
»Stric Vili je zbiral gumbe. Imel je že najrazličnejše: velike in majhne, okrogle in kvadratne, pikaste in črtaste, barvne in prozorne, eden od gumbov je bil celo zlat. Rad je hodil naokrog s široko odprtimi očmi, in ko je opazil kak fin gumb, je iz žepa potegnil škarjice in ga odrezal za svojo zbirko. To je počel zelo tiho in neopazno, kot kakšen žepar. Lastnik gumba ga nikakor ni smel opaziti, sicer bi se lahko nanj razjezil.«

  • Pia Marincelj

Kaj bi na tvojem mestu naredila ona?KAY WOODWARD: KAJ BI NA TVOJEM MESTU NAREDILA ONA?

Mladinska knjiga, 2019

V zadnjih letih knjige, ki opisujejo izjemne ženske, rastejo kot gobe po dežju, pa vendar se nam, po dolgi zgodovini zatiranja in omaloževanja dosežkov nežnejšega spola, ne zdi, da bi jih bilo kaj preveč! Knjiga Kaj bi na tvojem mestu naredila ona? Resnične zgodbe 25 izjemnih žensk, ki so spremenile svet je kljub temu izvirna, saj poleg tega, da na kratek, aktualen in zanimiv način predstavi biografije petindvajsetih pomembnih, drznih in uspešnih žensk, ob vsaki predstavi tudi problem, s katerim se soočajo sodobne najstnice, in odgovor nanj, kot bi ga podala izjemna, izkušena ženska. Na koncu knjige se poleg časovnega traka, kjer najdemo nanizane vse junakinje knjige v njihovih življenjskih obdobjih, nahaja še test, ki ti bo razkril, kateri od petih izjemnih žensk, opisanih v knjigi, si najbolj podobna! Knjigo je z veličastnimi portreti žensk opremilo kar šest različnih ilustratork.

Iz knjige: »Obrvi Fride Kahlo so bile tako goste in košate, da so se stikale med seboj. Imela je tudi brčice. Pa se je sekirala? Ne, niti malo. Pravzaprav je na avtoportretih svoje posebnosti le še poudarila, saj je bila zelo ponosna na svoj videz. Zato bi ti povedala, da moraš biti tudi ti ponosna nase. In kaj potem, če nisi visoka in suha? Ali če imaš mozolje? To je zaradi tega, ker te niso računalniško obdelali kot fotografije deklet v revijah. Morda so res videti popolne, toda ti si pristna! In mimogrede, čudovita si!«

  • Pia Marincelj

Pesem semPESEM SEM: Razumljive pesmi za nerazumljive čase

Beletrina, 2018

Antologija Pesem sem zajema preko sto pesmi ključnih pesnic in pesnikov, prepoznavnih glasov slovenske in svetovne književnosti, ki so ustvarjali v zadnjih petdesetih letih. Dostopne in očarljive, mnogopomenske in zapomljive pesmi za vsakdanjo rabo po izboru univerzitetnega profesorja slovenistike dr. Igorja Sakside in pesnika Aleša Štegra so uvrščene v tri razdelke: pesmi o ljubezni, pesmi o potovanju v neznano ter pesmi o poeziji sami, o ustvarjanju in deloma oporekanju realnosti. Ključni namen zbirke je pestro bralno doživetje poezije, ob vsaki pesmi pa urednika vpletata tudi nekaj navedkov iz besedil o poeziji in sproščen dialog, ki napeljuje k prebiranju in premišljevanju poezije, odpira horizonte in vzbuja skomine. Skupaj s sodobnimi »instagramovsko« obarvanimi fotografijami bo antologija brez dvoma svojevrstno, novo in vznemirljivo popotovanje po poteh in razpotjih sodobne poezije – nanj vabi predvsem mladega bralca (najstnika), a nič manj tudi vse njegove starejše bralne sopotnike.

Iz zapisa Vida Kavčiča, dijaka 1. letnika srednje šole, na zadnji platnici knjige:

»Kdor pravi, da je poezija grozna in jo sovraži, saj ima polno glavo podatkov o zunanji zgradbi, vsebini pesmi in pesniških sredstvih, o avtorjevem življenju in delu, da bo tako kar najbolje pisal tisti test iz književnosti – pač ne more imeti prav. Vrstniki sicer lahko sočustvujemo z njim, saj testi zares niso nekaj najlepšega, kar se nam pripeti v življenju … A na poezijo lahko posvetimo z veliko lepšo in svetlejšo lučjo svojih pozitivnih izkušenj. Zame je poezija rešiteljica. Pesmi opisujejo tako skrajne dogodke ter občutja življenja (grenka in mrzla žalost, toplo in pristno veselje) kot tudi najmanjše podrobnosti sveta – kakršne koli že. Takšne podrobnosti, ki jih človek, zaslepljen s sodobnim življenjskim ritmom, ne opazi.«

  • Pia Marincelj

PETER SVETINA: SOSED POD STROPOM
KUD Sodobnost International, 2016
Peter Svetina velja za enega najboljših slovenskih mladinskih avtorjev. Sosed pod stropom je zbirka prisrčno prismuknjenih zgodbic iz sveta, v katerem odrasli piščančki odidejo za profesorje in otorinolaringologe, kjer v najožji ulici prebivajo le zelo suhi ljudje in na vodni gladini poplavljene dežele plavajo vesele krste. Tam se zaljubljenci dvigajo pod strop in debela pekovka na skrivaj leze v krofe ter iz njih liže marmelado, babica pa po nesreči pade dedku v srce. Pisatelj je navdih za like, ki nastopajo v zgodbah, dobil z opazovanjem posebnežev iz resničnega življenja. Zgodbe iz knjige so zgodbe našega sveta, projicirane skozi otroške oči, posoljene z merico bogate domišljije in nedolžnega humorja ter opremljene z več kot odličnimi ilustracijami Petra Škerla.
Iz knjige: »Pravzaprav niti ne vem, kako je gospe ime. Pravijo ji preprosto gospa Grofica. Nima stanovanja. Ima pa dva nakupovalna vozička. V teh ima vse, kar sploh ima …«

  • Pia Marincelj

Krst pri SaviciFRANCE PREŠEREN: KRST PRI SAVICI

Miš, 2018

Ilustracije: Damijan Stepančič

Krst pri Savici – ep nacionalnega pomena, je bil vse od prvega samostojnega natisa v letu 1836 ponatisnjen že večkrat, v različnih izdajah. Od nekdaj je pesnitev poleg bralcev in raziskovalcev privlačila tudi likovne ustvarjalce. V zadnji izdaji z ilustracijami odličnega Damijana Stepančiča je celotno besedilo prvič tudi v celoti upodobljeno. Spremna beseda ilustratorja likovni opremi poda še dodatno vrednost, beseda Iztoka Ilicha pa osmisli in razširi pogled na Prešernovo stvaritev in na dejanske zgodovinske okoliščine dogajalnega časa in prostora.

»Bojuje se narmlajši med junaki

za vero staršev,

lepo bog’njo Živo,

za črte, za bogove nad oblaki.«

  • Pia Marincelj

BOŠTJAN GORENC, ŽIGA X. GOMBAČ, ANDREJ ROZMAN ROZA: CANKAR V STRIPU: Moj lajf; Hlapec Jernej in pasja pravica; Hlapci: Ko angeli omagajo
Škrateljc, 2017
Cankar v stripu je osrednji knjižni poklon našemu največjemu pisatelju v »Cankarjevem letu 2018«, v projekt se je združilo 6 vrhunskih slovenskih avtorjev in ilustratorjev: Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič sta ustvarila strip: Hlapci – ko angeli omagajo, Boštjan Gorenc Pižama in Tanja Komadina sta spisala in izrisala Moj lajf (sodobno različico Mojega življenja), Žiga X Gombač in Igor Šinkovec pa sta ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica. Obletnica je priložnost, da poskusimo današnjemu, še posebej mlajšemu bralcu na sodoben,  komunikativen in dinamičen način približati Cankarjevo delo, tako, da mu vdihnemo sodoben značaj. Strip je medij, ki dopušča veliko svobode pri interpretiranju in umeščanju nekega dela v širše kontekste: zgodovinske, kulturne, politične. Komunikativnost, aktualnost in povezovanje besede in podobe bodo bralce pritegnili k branju in premisleku močnih Cankarjevih sporočil. Vsa tri zabavna besedila so podprta s spremnimi besedami in bi lahko
predstavljala odlično dopolnilo učnega načrta. Naš predsednik Borut Pahor pravi: »Beri Cankarja, ker je zmeraj sodoben.«
Iz knjige: »Kajti ena stvar je, ki je živa in vsem razumljiva: strip. – župnik«

  • Pia Marincelj

LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ: PLANET, KI NE RASTE
Cankarjeva založba, 2016
Lučka Kajfež Bogataj v z zlato hruško nagrajeni knjigi, ki je bila tudi letošnja nagrada sedmošolcem osnovnih šol za sodelovanje v projektu Rastem s knjigo, opozarja na uničenje, ki ga Zemlji, svojemu edinemu domu, nepremišljeno in sebično zadaja človek. Okoljske spremembe, ki so posledica človekove dejavnosti, so med sabo povezane in zajemajo vse od podnebnih sprememb, zakisanja oceanov, tanjšanja ozonske plasti, naglega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst do rušenja dušikovega in fosforjevega kroga ter kemičnega in drugega onesnaževanja tal, vode in
zraka. Današnja generacija, ki ima politično in ekonomsko moč, z nereševanjem težav in s prepočasnim prehodom v brezogljično in odgovorno družbo krožnega gospodarstva ogroža vse prihodnje. Kljub slabemu stanju, ki ga opisuje, knjiga ni negativna, za vsak problem namreč klimatologinja nakaže možne rešitve.
Iz knjige:
»Želja ljudi po nenehni gospodarski in materialni rasti ne upošteva dejstva, da imamo na voljo omejene, torej končne neobnovljive vire. Živimo na planetu, ki ne raste! 21. stoletje je prelomni čas, saj ljudje že ogrožamo stabilnost lastnega planeta do te mere, da se kot domine podirajo zakonitosti.«

  • Pia Marincelj

NEIL GAIMAN: NORDIJSKA MITOLOGIJA
Sanje, 2018
Nordijski miti, ki so na kulturi severne Evrope pustili trajen pečat, so v zadnjem času vse pogosteje prisotni tudi v popkulturi. Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed vseh v pripovedništvu, ki so navdih črpali iz zgodb brezkončnih severnih noči. Obuditve starodavnih nordijskih mitov se je lotil tudi kultni angleški pripovednik Neil Gaiman, ki v svojih delih pogosto črpa iz gotskega, pravljičnega in mitološkega izročila. S severnim sijem osvetljene zgodbe o vilinih in velikanih, bolečih izdajstvih, vzponih in padcih je posodobil, vendar se pri tem drži izvirnih mitov: tu so Odin, najvišji med najvišjimi, moder, drzen in zvit, Thor, Odinov sin, ki je neverjetno močan, a ne najbolj bister bog, in Loki, sin velikanke, Odinov krvni brat, sicer pa zvijačnež in neprekosljiv manipulator. Gaiman je zbirko uredil kronološko. Med potovanjem od začetka časa, preko dobe ognja in ledu ter prihoda bogov in njihovih dogodivščin vse do Ragnaroka, somraka bogov in rojstva novega časa in ljudi nas Gaiman ponese v davni čas globoko na sever, ko so si pripovedovalci zgodb ob skupnem ognju krajšali dolge zimske noči. »Neil Gaiman, že tudi pri nas dodobra proslavljen avtor fantazijskih romanov, se v tej knjigi posveča svoji najljubši mitologiji. Če ga že poznate, veste, da je ta formula zmagovalna. Če ga še ne, je tole idealna priložnost za srečanje z njim,« je o knjigi zapisala prevajalka Polona Glavan.
Iz knjige: »To je konec. A tudi po koncu bo nekaj prišlo. Iz sivih voda oceana bo znova nastala zelena zemlja. Sonce bo požrto, a namesto očeta bo sijal njegov sin in novo sonce bo sijalo še svetleje kot staro, sijalo bo z mlado in novo svetlobo. Ženska in moški, Življenje in Hrepenenje Življenja, bosta prišla iz debla jesena, ki drži svetove skupaj. Hranila se bosta z roso zelene zemlje in se ljubila, iz njune ljubezni pa bo vzklilo človeštvo.«

  • Pia Marincelj

Rezultat iskanja slik za rišemo črkeCAPPEL, TANJA: RIŠEMO ČRKE

Mladinska knjiga, 2018

Ročno izpisovanje privlačnih napisov, s katerimi si polepšamo bivalno in delovno okolje, je v zadnjih letih postalo izjemno priljubljeno, saj ljudje v dobi računalniškega tipkanja vse bolj hrepenimo po nečem bolj oprijemljivem. Tudi mladi zato znova posegajo po papirju, tradicionalnih pisalih in že nekoliko pozabljenih tehnikah lepopisja. Vse bolj je popularno t.i. črkorisje, umetnost risanja lepih črk. Priročnik Rišemo črke nemške črkorisarke Tanje Cappell, na Instagramu znane kot @frauhoelle, tudi popolnim začetnikom utira pot do lepih črk in ličnih napisov po lastnem okusu. V njem najdete nujno znanje o ročnih pisavah in ustreznih pripomočkih vaje za razvijanje ročne spretnosti, tehnike risanja črk s svinčnikom, flomastrom, kredo, navadnim in nalivnim čopičem ter kaligrafskim peresom, navodila za digitalizacijo ročno izrisanih črk in ustvarjanje črk s tabličnim računalnikom, 15 predlogov za okraševanje predmetov z napisi črtovja za vadbo in črkorisne predloge na priloženih plakatih in »Lepopisni leksikon«, ki vam z 2 velikima plakatoma za kopiranje zagotavlja uspešno delo in občutek zadovoljstva.

Iz knjige:

»Prava tehnika je pri črkorisju pomembnejša od talenta in vas bo tudi hitreje vodila do uspeha. Svobodni slog in improvizacije pridejo v poštev šele pri bolj izkušenih črkorisarjih. Začetnik pa naj se drži enega pravila: Vse črke so sestavljene iz osnovnih gradnikov.«

  • Pia Marincelj

YAN MYR: Prva pomembna knjiga za velike in male otroke

Topmoods, 2018

Prva pomembna knjiga za velike in male otroke nam na enostaven in privlačen način pomaga premagati pomanjkanje ljubezni do samega sebe in drugih, občutke manjvrednosti, nemoči in nesposobnosti, nemir in stres, zamere, neodgovornost, pomanjkanje skrbi za zdravje in napake pri vzgoji. Knjiga vsebuje temeljne resnice o človeškem bitju, njegovi samopodobi in odnosih; resnice o bitju, ki želi delati prav in se počuti dobro. Za razumevanje teh osnovnih resnic bralec ne potrebuje visoke inteligence, dovolj je, da je človek, ki lahko sprejema in bere. Ponotranjijo jo lahko vsi, ne glede na starost, spol, izobrazbo in status. Z vajami opremljena tanka knjižica je tako primerna za odrasle, starostnike, otroke, starejše od 10 let, za ljudi z vedenjskimi težavami, ljudi s pomanjkanjem samozavesti, ljudi s težavami v duševnem zdravju, invalide in ljudi, ki želijo razumeti, zakaj jim delo na sebi do sedaj ni pomagalo. Kot pripomoček za delo je še posebej priporočljiva za pedagoge, socialne delavce, skrbnike in mentorje, pa tudi za vse starše.

Iz knjige: »Če se ne počutiš vrednega, tistim, ki se ti zdijo vredni kažeš, da so vrednejši od tebe, saj jim daš neko vrednot, sebi pa ne. Nato te izkoristijo. Pazljivo. Vsi morajo razumeti, da si vreden. Kdor tega ne razume, ga ne imej blizu. Nisi vreden samote in ponižanja. Pojdi ven in opazuj razkošje, ki ga vidiš okoli sebe in sprejmi, da si vreden veliko več. Zapomni si. Tvoje srce je za vesolje vredno veliko več. Vedno in povsod. Vreden si prijaznih odnosov, veselja ob delu, pravih prijateljev in cene, ki jo boš vesolju postavil zase. Ti si vreden!«

  • Pia Marincelj

SANDRA SCHUMANN: SUPERHITRO PECIVO: NAJBOLJŠI TRIKI ZA PEKO
Mladinska knjiga, 2018
Čeprav so pravi božično-novoletni entuziasti verjetno že pripravljeni na praznike s tradicionalnimi ali novimi recepti, pa je knjiga Superhitro pecivo kot nalašč za vse tiste, ki peke niso najbolj vešči in se bodo te lotili tik pred zdajci. Knjiga nam ponuja recepte za zanimive slaščice, ki jih lahko pripravimo v največ 30 minutah –vključno s peko! Ob pomoči sijajnih trikov za peko boste s pomočjo nasvetov za prihranek časa z lahkoto pričarali čokoladni kolač, čokoladno-karamelni fadž, pico z malinami, torto iz pokovke, ekspresno limonino pito in kopico drugih slastnih dobrot. V poglavju »Brez pečice« najdete tudi recepte za pecivo, ki ne potrebuje pečenja, tudi takšno, za katero potrebujete le dve ali tri sestavine. Knjiga Superhitro pecivo vam bo zagotovo prišla prav vsakič, ko se boste znašli pred skoraj praznim hladilnikom, z nenapovedanimi gosti na vratih, če se boste tik pred zdajci spomnili na obletnico, rojstni dan ali bo vaša prijateljica nenadoma potrebovala sladko injekcijo čustvene podpore. V knjigi najdemo tudi ideje za izdelovanj darilne embalaže, v kateri lahko naše sladke izdelke podarimo!

  • Pia Marincelj