KUGLI, ROSIE in PLEŠE, MARJANA: HOJA PO ROBU

Forma7, 2020

Hoja po robu je mladinski roman, ki sta ga napisali dve hrvaški avtorici, pravnica Rosie Kugli in novinarka Marijana Pleše. V njem se srečamo s kruto usodo glavnega junaka Jakoba, ki jo avtorici opisujeta z veliko mero avtentičnosti in sočutja. Najstnik Jakob je doma v naši bližini, na drugi strani Kolpe, Brodu na Kolpi. Srečno otroštvo prekine smrt matere, na katero je zelo navezan. Po končani osnovni šoli se mora preseliti v Zagreb, ker je oče tam dobil službo. To okolje mu ne prinese sreče, oče se zapije, sam pa zapade v slabo družbo. Zanj se začne začaran krog nasilja, drog in kriminala, ki ga pripelje v zapor. Na srečo mu ob strani stoji soseda, novinarka Josipa, ki se zanj zavzame in mu stoji ob strani kot starejša sestra. Njuno druženje mu pomaga, da se v mladinskem zaporu zbere, postavi cilje v življenju, naredi mizarsko šolo in se zaljubi. Po vrnitvi iz zapora je videti, da se bo vse uredilo, toda kmalu ga obtožijo zločina, ki ga ni storil. Do konca ne vemo, kako se bo končalo in ali se bo Jakob le vrnil na Brod, kjer je lahko srečen? Knjiga je primerna za starejše mladostnike in tudi za odrasle.

  • Beti Južnič

MACKESY, CHARLIE: FANT, KRT, LISICA IN KONJ

Učila, 2020

To je prav posebna knjiga, ki jo težko primerjamo s katerokoli, ki jo poznamo. Avtor je znani britanski ilustrator Charlie Mackesy, knjiga, ki je svojo pot začela na družbenih omrežjih, pa je takoj postala svetovna uspešnica, prevedena je v številne svetovne jezike. Dobila je vsemogoče nagrade in bila prodana v milijon in pol izvodih. Glavni junaki so: radovedni fant in njegovi prijatelji krt, lisica in konj. Vsak udeleženec razmišlja po svoje, z nami deli humorne nasvete in življenjske modrosti. Sicer potujejo, vendar je potovanje pomembnejše od cilja. »Kaj želiš biti, ko boš odrastel?« Vpraša krt fanta, ko se srečata. »Prijazen«, je odvrnil fant. Vsak dialog je zanimiv in globokoumen in vsaka prebrana ali pregledana stran nas navdahne in obogati. Risbe so večinoma črno-bele, le redke so barvne,  besedilo pa je napisano s čopičem v pisanih črkah. Knjiga, za katero lahko resnično rečemo, da je primerna za vse generacije, od otrok, ki so se komaj naučili pisanih črk.

  • Beti Južnič

FERNANDEZ-VIDAL, SONIA: VRATA S TREMI KLJUČAVNICAMI

Prevedla: Marjeta Prelesnik Drozg

Hart, 2020

Vrata s  tremi ključavnicami je mednarodna uspešnica, ki jo je napisala Sonia Fernandez-Vidal, po izboru revije Forbes leta 2017 ena izmed 100 najustvarjalnejših ljudi na svetu. Kot pisateljica in komunikatorica znanosti, si prizadeva, da bi bila znanost lahko razumljiva, prijetna in vznemirljiva, zato je napisala več romanov za mlade, ki popularizirajo fiziko.

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste zamišljeno korakali po poti v šolo ali službo, se na lepem ustavili in se začudeno spraševali, le od kod se je vzela ta stara hiša z enim samim oknom v tretjem nadstropju? Kakšno naključje, Niku se je zgodilo enako! Na poti v šolo je odkril skrivnostno hišo, ki je prej še nikoli ni opazil, pa čeprav je šel že nekajkrat tam mimo. Visoka zgradba z enim samim oknom v tretjem nadstropju, zastrtim s starimi lesenimi polkni, je bila videti zapuščena, vrata pa so bila v nasprotju s starimi trhlimi polkni na oknu veliko bolj nova, izdelana iz čudovitega lesa. Najbolj čudno pa je bilo to, da so bila vrata zaklenjena s tremi močnimi ključavnicami. Le kdo bi zaklepal zapuščeno razpadajočo hišo in kako odkleniti ključavnice in vstopiti v hišo? Ko Niko reši uganko, lahko vstopi skozi vrata s tremi ključavnicami, v nenavaden svet, kjer čas teče drugače. Bi se pridružili Niku tudi vi? Tukaj lahko prisostvujete boju med materijo in antimaterijo, prav zares lahko postanete čisto pravi navijač. Vam je bolj všeč materija ali antimaterija? Hop, na levo stran tribune, navijači materije navijate v belih majicah. Lahko ste priča prapoku, vesolju v nastajanju, v diskoteki pa lahko pustite svoje glasilke ob najboljšem pevcu vseh svetov, Higgsovem bozonu. Saj poznate tisto uspešnico Rojen v kvantnem svetu, kajne? In nič hudega, če je kvantna fizika za vas španska vas, slovar za brihtne glave na koncu knjige poskrbi, da se seznanite s čisto vsem.

Kvantna fizika je lahko super pustolovščina! Ne verjamete? Prepričajte se sami, le skok v Knjižnico Kočevje in že boste del divje kvantne pustolovščine. Kdo ve, morda se vam na poti prikaže kakšna uganka? Nekaj pa je zagotovo, za vstop v knjižnico vam ni treba rešiti uganke in tudi treh ključavnic vam ni potrebno odklepati, vse kar potrebujete je kvantna, ups, članska izkaznica.

  • Tanja Mlakar Košir

TAMARO, SUSANNA: ČAROBNI KROG

Prevod: Vera Čertalič

Eno, 2012

Susanno Tamaro poznamo predvsem po tenkočutnih romanih za odrasle, od katerih je zagotovo najbolj znan Pojdi, kamor te vodi srce. Mnogi boste zato morda presenečeni, da je priljubljena italijanska avtorica napisala tudi nekaj odličnih del za mladino in otroke. Eno takih je Čarobni krog. Glavni junak zgodbe je Rick, srečen fantek, ki verjame, da je kuža in živi z mamo volkuljo v Čarobnem krogu. Sliši se absurdno, a tako se prične zgodba, ki ni z Rickovega vidika prav nič čudna. Čarobni krog je skrivnostni zapuščeni in zaraščeni predel mestnega parka, kamor se nihče izmed meščanov ne upa, saj o kraju krožijo nadvse srhljive zgodbe. Rick in živali, ki v Čarobnem krogu živijo, pa si ne bi mogle zamisliti čudovitejšega doma. Toda vsaka stvar ima svoj konec in nekega dne tolsti župan Tromostovje napove konec tudi Čarobnemu krogu. Rick na enkrat izgubi vse, kar je imel, in se znajde sam v svetu trdosrčnih ljudi z zlobnimi naklepi, brez čuta za živali in naravo, ki tolerirajo zgolj pretiran red in poneumljeno prebivalstvo. Na srečo Rick v mestu najde novi prijateljici, potepuško mačko Dodo in prijazno gospo Čebularjevo. Skupaj pridejo na sled mestnim veljakom … Ali jim bo uspelo podreti njihove načrte?

Zgodbo, ki bi jo lahko z odraslimi očmi videli kot nadvse tragično, avtorica uspešno predstavi na ganljiv, a čaroben, prikupen in deloma humoren način, in nam tako nežno in prijetno odpira oči na svet, ki kljub svoji karikiranosti ni prav dosti različen od tistega, v katerem živimo tudi sami.

Iz knjige: »»Življenje je kot svet, kot krog, golič. Odideš, hodiš in hodiš in nazadnje prideš na isti kraj, od koder si odšel. Malo ostaneš tam, nato spet odideš. Se ti ne zdi, da bi Bog naredil kvadraten svet, če ne bi bilo tako, goliček moj?« Rik je bil razočaran. »Pa kaj ni potem bolje ostati pri miru?«  »Samo kamni so negibni. Kdor ima tace, se mora premikati.««

  • Pia Marincelj Bregar

KOKALJ, TATJANA: HIŠULJA POD OBLAKI

Založba Brin, 2018

Hišulja pod oblaki | Dobre knjigeČe bi te kdo vprašal, ali je tvoja družina drugačna kot druge družine, bi verjetno kot iz topa izstrelil/a, »ja!« Ali pa vsaj na veliko prikimaval/a. »Poglej Novakove, Horvatove, Kranjčeve … (vstavi poljubni priimek)«, bi dejal/a, »ali ne moremo biti tako normalni, kot so oni?« bi se verjetno spraševal/a. Če živiš v družini, ki se ti v primerjavi z drugimi zdi precej čudna, je … hm, dokaj normalno. Če pa živiš z mlajšima sorojencema, ki sta poleg vsega še dvojčka in sta »z vsemi žavbami namazana«, z mamo, ki iz knjižnice tovori nahrbtnike knjig in se v njih popolnoma izgubi, z očkom, ki z nočnim internetnim pokrom spreminja mesečni družinski proračun, z dedkom, ki ima veliko otroško dušo in babico, ki zna konkretno udariti z roko po mizi, bi kaj kmalu našel primerno besedo, ki vsekakor ne pomeni normalno, prej nasprotno, prismuknjeno. Si predstavljaš, da imaš poleg prismuknjene družine še težave z ocenami in ti »po glavi skače« še nenavadna sošolka, ki si prisvoji tvojega psa in hišuljo na drevesu, edini zen kotiček, ki ti ga je uspelo ustvariti v svojem vse bolj prismuknjenem vsakdanu?

Mi je uspelo pritegniti tvojo pozornost? To zabavno, duhovito in napeto mladinsko povest, ki ji prismuknjenost ni tuja, si lahko izposodiš v Knjižnici Kočevje. Napisala jo je pisateljica Tatjana Kokalj, ilustracije pa je prispevala Anja Kokalj.

  • Tanja Mlakar Košir

MODIG, KARL: SMRT NI HEC

Miš, 2020

Smrt ni hecSmrt ni hec je prvenec zelo mladega švedskega avtorja Karla Modiga (letnik 1994). Roman je izšel  pred dvema letoma in kmalu smo dobili slovenski prevod. Glavni junak romana je devetnajstletni Josef Koroljev. Njegov oče, sovjetski disident, je z družino že v času njegovega otroštva prebegnil na Švedsko. To jim ni prineslo pričakovane sreče in družina je razpadla. Kot da to ne bi bilo dovolj, je Josefov starejši brat Aleksander, na videz urejen in resen fant, naredil samomor. Vsi so pretreseni, saj se pri samomoru, še posebej če gre za mladega človeka, vsi sprašujemo, ali bi lahko takšen tragičen dogodek  preprečili. Josef zapade v začaran krog samopomilovanja, pijančevanja, neuspešnih ljubezenskih zvez in obupanih poskusov, da bi uspel kot stand up komik. Odločitev, da si bo vendarle našel službo, se pokaže kot odrešitev. Služba ni enostavna, v šoli namreč pomaga otrokom z motnjami vedenja in učenja in skozi te izkušnje si tudi sam uredi svoje življenje. Knjiga, napisana za zahtevnejše bralce.

  • Beti Južnič

BREZINOVA, IVONA: VPIJ POTIHO, BRAT

Miš, 2020

Vpij potiho, brat - Miš ZaložbaMladinski roman »Vpij potiho, brat« je tenkočutna zgodba o otroku z motnjami v duševnem razvoju in sobivanju v družini. Napisala jo je uveljavljena češka otroška in mladinska pisateljica Ivona Březinová, ki v svojih delih pogosto obravnava občutljive teme. Glavna junakinja je Pamela, štirinajstletna učenka, katere brat dvojček ima hudo obliko avtizma. Ni enostavno skrbeti za takšnega otroka, a mama se je odločila, da ga ne bo dala v zavod. Pamela ji pri tem, kolikor le more, pomaga. Ob tem razvije tudi veliko mero razumevanja in strpnosti do drugačnosti. Zato se zbliža s sošolcem Patrikom, ki ima lažno obliko avtizma, Aspergerjev sindrom. Doma pa postaja vse hujše, Remi, kot mu ljubkovalno rečejo, je vse bolj zahteven, neobvladljiv in nasilen. Ali je mamina odločitev, da ne bo sprejela profesionalne pomoči za svojega bolnega sina, pravilna? Zgodba pojasnjuje čustva in slabo vest, ki jih občutijo udeleženci. Opravičevanje matere za nasilno vedenje Remija se skoraj konča tragično. Motnje v duševnem razvoju bližnjih ni lahko sprejeti, lažje pa je, če poznamo posledice.  Branje, primerno tudi za starejše bralce.

  • Beti Južnič

GORENC, BOŠTJAN, AHAČIČ, KOZMA in VUKOTIČ, JAKA: REFORMATORJI V STRIPU : Ali kako smo Slovenci dobili svojo prvo dooolgo knjigo (in eno krajšo, ki je opisala, kako pišemo)

Ilustracije: Jaka Vukotič

Škrateljc, 2020

Abecednik in Katekizem, Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Zimske urice – zagotovo nekaj, kar smo trdo ponavljali v šoli, a se nam v tistem času ni zdelo kaj posebej zanimivo. Še slutili nismo, da lahko odkrivanje zgodb velikih osebnosti slovenske reformacije postane prava pustolovščina! Dan reformacije je sicer že za nami, a še vedno ne tako daleč stran, in ravno ob tem času je izšel novi poučno – zabavni strip Boštjana Gorenca – Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča. Pod strokovnim nadzorom sodelavca in avtorja spremne študije, dr. Kozma Ahačiča, sta pričarala krasen izdelek, ki nam na zabaven način približa čas izida prvih slovenskih knjig in rojstva slovenskega knjižnega jezika, ob tem pa seveda tudi glavne »krivce« za obstoj našega jezika. Strip mlade in starejše pritegne z iskrivimi ilustracijami in pestrim dogajanjem, začinjenim z značilnim humorjem Boštjana Gorenca – Pižame. Priljubljeni Pižama se je tako, po Cankarju v stripu, zopet potrudil, da bo marsikdo, ki bi se mu sicer zdela slovenska reformacija zgolj dolgočasna lekcija pri pouku Slovenščine, vanjo zagrizel z zanimanjem in žarom v očeh. Debelina same knjižice pa ne bo odgnala niti tistih ne preveč strastnih bralcev.

Iz spremne besede dr. Kozma Ahačiča: »Reformatorji v stripu so odgovor na to, kako lahko spremenimo svet, kako lahko ustvarjamo pomembne mejnike za življenje vseh – in kako so nam veliki ljudje v resnici povsem podobni. Celo če so živeli več sto let pred nami.«

  • Pia Marincelj Bregar

TELLEGEN, TOON: JEŽ IN SAMOTNI OBČUTEK

Prevedla: Staša Pavlović

Ilustrirala: Ana Zavadlov

Mladinska knjiga, 2020

Toon Tellegen je nizozemski pisatelj in pesnik, po poklicu pa zdravnik, ki slovi po cenjenih in nagrajenih poetičnih in filozofskih zgodbicah o živalcah, ki poskušajo najti svojo pot v nerazumljivem svetu. Jež in samotni občutek je za romanom Čriček in temačni občutek drugi v slovenščino prevedeni kratki roman tega pisatelja, v katerem se živalski junak spopada z zapletenimi človeškimi psihičnimi stanji in problemi. Nekega poznojesenskega dne jež pomisli, da bi bilo morda lepo, če bi ga kdo obiskal. Zato napiše pismo, s katerim bo na obisk povabil vse živali, ki jih pozna, in priredil zabavo. Ampak, ježa nikoli nihče ne obišče. In v resnici se zdi ježu samota kar prijetna. Kako pravzaprav izgleda, ko pride nekdo na obisk? Kaj, če se na obisk odzovejo vse živali hkrati? Ah, pa saj najbrž ne bo prišel nihče, ker ježa verjetno ne marajo zaradi njegovih bodic … Če pa le kdo pride, ali bi moral speči torto? Ali bi moral speči več različnih tort za različne okuse?  Po premisleku jež ni več prepričan ali si obiska sploh želi. Kaj pa, če si obiskov želi samo zato, da bi se prepričal, da si jih pravzaprav ne želi? Skozi roman jež v mislih premleva in odvrtava vse možne scenarije obiskov različnih živali in odlaša z oddajo pisma. Ko nad idejo o obisku že dokončno obupa, pa ga nekdo prav prijetno preseneti …

Vsak od nas si želi bližine prijateljev, čeprav so želje in pričakovanja o druženju različna. Tistim, bolj sramežljivim in zaprtim, je lahko najlepše druženje v tišini, z eno samo osebo, s katero je prijetno popiti skodelico čaja z bukovim medom.

Roman v naši knjižnici sicer najdete na oddelku za otroke in mladino in verjamemo, da bo nenavadni jež prevzel in nasmejal marsikaterega otroka. Vendar pa se bodo v njem še lažje prepoznali odrasli, zato ga z navdušenjem priporočamo tudi njim.

Iz knjige: »Do nadaljnjega je nameraval ostati v postelji. Če vstanem, bom spet samo razmišljal, si je rekel. In ko razmišljam, spet o ničemer več nisem prepričan. Zmeraj je tako. Zavzdihnil je. Čisto mogoče je, da imam več dvomov kot bodic. Še dobro, da so dvomi nevidni.«

  • Pia Marincelj Bregar

GIDEON SAMSON: DNEVI NA OTOKU

Miš 2020

Ločitev staršev in prva ljubezen sta pogosti tematiki mladinskih romanov. Mlademu nizozemskemu pisatelju Gideonu Samsonu je uspelo takšno zgodbo napisati ne-klišejsko. Glavni junak je dvanajstletni Jakob, ki mora poletne počitnice preživeti pri svojem odtujenem grškem očetu, na otoku. Mama se namreč odpravi s svojim novim fantom na sanjske počitnice na Tajsko. Jakob se snidenja z očetom ne veseli, saj ga ne pozna, in počitnice z njim jemlje kot prisilo. V nekaj dneh se vse spremeni. Z očetom počasi vzpostavita pristen odnos in začenja razumevati, zakaj sta se z materjo ločila. Tam spozna Miecha, s katerim postaneta odlična prijatelja. Iz Nizozemske pride na počitnice Miechovo dekle Puck. Všeč je tudi Jakobu in vse se zaplete v nenavaden odnos v troje, med prijateljstvom in ljubeznijo. Spozna, da je ljubezen veliko bolj kompleksna, kot si je mislil. Roman je res zanimiv in primeren tudi za odrasle bralce.

  • Beti Južnič

CREECH, SHARON: PUSTOLOVKA
Grlica 2020

Roman je dobil naslov po jadrnici »Pustolovki«, s katero se majhna skupina treh odraslih in treh najstnikov odpravi na plovbo preko Atlantika, iz Amerike v Anglijo. Skupino sestavljajo sorodniki: sestrična, bratranca in strici. Njihov cilj je obiskati dedka oziroma očeta, ki se je na stara leta preselil v Anglijo. Ameriška pisateljica Sharon Creech zgodbo pripoveduje v obliki dveh dnevnikov – daljšega piše trinajstletna Sophie, krajšega pa njen bratranec Cody. V njem otroka ne opisujeta zgolj dogodkov, temveč tudi svoje občutke, strahove in pričakovanja. Plovba je naporna in nevarna, vsi morajo med seboj sodelovati in biti vedno pripravljeni. Spoznavajo se med seboj, naučijo se spoštovati drug drugega in kar je najbolj pomembno, posledično odlično spoznavajo sami sebe. Sophie je sirota, zgodaj je ostala brez staršev, ki so umrlih v tragični nesreči. Zato ji ta izkušnja druženja pomeni veliko več, saj spoznava resnico o svojih starših in se nekako sooči s svojo bolečino. Tudi Codyju prinese plovba spremembo – manj napet odnos z očetom.

  • Beti Južnič

FREY, JANA: NI POTI NAZAJ 

Grlica 2020

Romani švicarsko-nemške pisateljice Jane Frey so že stalnica pri nas. Izredno so priljubljeni po vsem svetu, predvsem zaradi skrbno izbranih tem in pristopa do teh. Tudi v tem romanu, ki obravnava mladoletniško nosečnost, se avtorica izogne moraliziranju, medtem ko opisuje stvarne razmere in posledice napačne odločitve. Štirinajstletna Lilli in dve leti starejši David sta si všeč in Lili se kljub opozorilom matere spusti z njim v nezaščiten spolni odnos. Posledica je tu, Lilli zanosi. Odloči se, da bo otroka tudi rodila. Ob strani ji stojijo David, obe družini in seveda njene prijateljice. Toda Lilli in David sta še zelo mlada in njun odnos je bil zgolj trenutna zaljubljenost. Rojstvo fantka Camilla pomeni popolnoma drugačno izkušnjo, odgovornost za sina, ki popolnoma spremeni brezskrbno najstniško življenje. Avtorica tenkočutno opisuje vse te spremembe, predvsem so odlični opisi, kako mlada starša reagirata na otroški jok, ki noče in noče prenehati. Kot v vsakem dobrem mladinskem romanu je konec nepričakovan, po svoje pa srečen.

  • Beti Južnič

CROSSAN, SARAH: ENO
Prevedla: Ana Barič Moder
Mladinska knjiga, 2020

Nedavno je v slovenščini izšel prevod romana v verzih z naslovom Eno irske pisateljice Sarah Crossan, ki smo jo imeli pri nas že možnost spoznati ob branju njenega odličnega prvenca Zavetje vode. Tokrat se predstavlja z nenavadnim romanom, ki oblikovno deluje kot poezija, vendar ga lahkotno beremo kot prozo. Tako kot oblika je nenavadna in izvirna tudi vsebina romana: najstnici Grace in Tippi sta »siamski« dvojčici, vsaka s svojo glavo in srcem, a zraščeni v bokih z enim parom nog. Kljub temu, da mnogi pomilujejo način življenja, v katerega sta se rodili, pa dvojčici druga drugi pomenita vse in si ločenega življenja kljub težavam, s katerimi se soočata, ne želita. Ko si starši zanju ne morejo več privoščiti posebne oskrbe in šolanja na domu, jima ne preostane drugega kot vključitev v krut realni svet: šolo. A kmalu spoznata, da je dvojno življenje tudi tam lahko prav razburljivo. Dokler se ne začne z njima dogajati nekaj čudnega …

Iz knjige: »Če pa bi naju fotografirali samo do ramen in sliko pokazali mimoidočim, bi vsi opazili samo, da sva dvojčici; da imam lase do ramen, Tippi pa malce krajše; da imava obe prifrknjen nos in zgledno oblikovane obrvi. Že res, da sva drugačni. Ampak grdi? Dajte no. Lepo vas prosim

  • Pia Marincelj

MASTNAK, TANJA: ALTERNATIVNI UKREP
Miš Založba, 2020

Težave odraščanja so pri mladinskih romanih priljubljena tematika, saj omogočajo pisanje o vsem, s čimer se srečujejo mladi. Slovenska avtorica Tanja Mastnak se loti problematike tako, da je roman bralkam in bralcem zanimiv in razumljiv. Glavna junakinja je srednješolka Solange, sicer inteligentno in lepo dekle, toda precej naduta in egoistična. Vse ji je odveč, vsi okoli nje so neumni, dolgočasni in ji težijo, v resnici pa se ji še sanja ne, kaj bi rada. Zaradi teh lastnosti se zaplete v težave in v šoli ji izrečejo kazen, alternativni ukrep: občasno mora pomagati betežni starki Ameliji, ki okreva po operaciji. Ob začetni zgroženosti in prizadetosti počasi spoznava, da svet vendar ni tako enostaven, samo lep in da ni mogoče samo neodgovorno jemati. Druženje z Amelijo ji odpre nov svet in življenje začne spoznavati z drugačne plati. Ima srečo, živi v urejeni in ljubeči družini, ki jo podpira. Njena prijateljica Nina nima takšne sreče, zato zabrede v velike, resne težave iz katerih ni videti izhoda. Ali ji bo lahko nova, resnejša Solange pomagala, da se reši iz brezna, v katerega je zašla?

  • Beti Južnič

KELLY, ERIN ENTRADA: POZDRAVLJENO, VESOLJE

Grlica 2020
Kako pogosto se vprašamo, kaj določa naša življenja, kje se določi naša usoda in koliko je tega, česar ne moremo popolnoma doumeti … Mladinski roman ameriške pisateljice in univerzitetne profesorice E. E. Kelly nam na zanimiv in razumljiv način odgovarja na ta vprašanja. Nekega dne se prepletejo poti štirih šolarjev; vsak pripoveduje o sebi, skozi zgodbo pa se razkrivajo njihovi značaji, strahovi in želje. Spoznamo sramežljivega in dobrosrčnega Virgila, pametno, a zaradi svoje gluhonemosti osamljeno Valencio, Kaori, ki se želi dokazati kot jasnovidka in Cheta, nasilneža, nadutega in polnega kompleksov. Chetova nasilna narava sproži verigo dogodkov, za katere smo prepričani, da se bodo slabo končali. Toda tudi iz na videz nerazrešljivega položaja se je mogoče rešiti, in včasih se res zdi, kot da bi  za to poskrbelo vesolje. Roman je napisan z izjemnim občutkom za notranje dogajanje v posamezniku, zgodba pa dovolj napeta in polna duhovitih navdihov, da jo preberejo do konca tudi tisti, ki ne berejo tako redno.

  • Beti Južnič

KARLOVŠEK, IGOR: NASVIDENJE, LARA
Miš, 2020
Romani Igorja Karlovška, izkušenega pisca kriminalk, so doživeli odličen sprejem pri slovenskih bralcih. Ideje za romane pisatelj najverjetneje črpa iz odvetniških izkušenj. Zaplet romana je klasičen: najstnico Tino najdejo umorjeno. Videti je, kot da policijska preiskava stopica na mestu in zato se njena obupana sestra dvojčica s pomočjo svojih prijateljic in prijateljev odloči, da bodo morilca našli sami. Dogajanje postaja vse bolj napeto in krog osumljencev se širi. Tina odkriva vedno več temačnih skrivnosti in morebitnih motivov. Toda, bližje kot je morilcu, bolj je tudi sama v nevarnosti, saj se storilec ne bo predal, ko vidi, da ga Tina lahko razkrije. Portret morilca je tako dodelan, da ga nihče, tudi bralci, do konca romana ne spoznajo in mu ne bi pripisali njegove zločinske narave. Knjiga, ki jo prebereš na dah, odlično branje za ljubitelje kriminalk in ne samo za mlade!

  • Beti Južnič

ŠINIGOJ, DAMIJAN: KJER VETER SPI

Miš 2020

Vedno smo veseli, ko lahko predstavimo slovenske avtorje. Damijan Šinigoj je bogate jamarske izkušnje uspešno prenesel v jamarsko zgodbo s pravo pustolovščino, v katero se zapleteta glavna junaka, srednješolca Irena in Blaž. Všeč sta si, a sramežljivi Blaž ne najde prave poti do srca lepe Irene. Da bi ga spodbudila in mu dvignila samozavest, ga Irena nagovori, da jo popelje v podzemno jamo, kjer se lahko Blaž, navdušeni jamar, četudi še pripravnik, pokaže v najboljši luči. V začetku gre vse po načrtih, mladi par se zabava in zbližuje, vse do trenutka, ko  kamenje zasuje izhod. Sedaj postane resno. Blaž je očitno pozabil na nekaj osnovnih pravil jamarstva in zato nihče ne ve, v kateri jami v Kočevskem Rogu sta obtičala.

Zgodba je razdeljena na dva dela, ki potekata istočasno, dogodivščine mladega para in organizacija iskalne akcije s strani izkušenih jamarjev. Konec je nepričakovan, kot se za dober roman spodobi. Branje je namenjeno osnovnošolcem in srednješolcem, lahko pa ga vzamejo v roke tudi starejši, še posebno tisti, ki jih zanima vse povezano z jamarstvom.

  • Beti Južnič

MARJOLIJN HOF: PRAVILA TREH
Miš, 2015
Knjiga priznane nizozemske pisateljice, ki jo pri nas poznamo predvsem po njenih z zlato hruško nagrajenih knjigah iz zbirke Prva zorenja, je sicer uvrščena na otroški oddelek, saj predstavlja primerno branje že za osnovnošolce tretje triade, vendar pa zaradi medgeneracijske tematike in širine nagovarja tudi starše in stare starše. Twan in njegova sestra dvojčica Linda z mamo in babico odpotujeta na Islandijo k pradedku Kasu, ki tam živi čisto sam. Mama in babica menita, da zaradi starosti in bolezni dedi ne more več dobro skrbeti zase in načrtujeta, da ga bosta odpeljali s saboj na Nizozemsko. Vendar pa ima svojeglavi in izkušeni morski volk drugačen načrt. Ker si zadnjih dni svojega življenja ne želi preživeti v bolnišnici ali domu za starejše, se odloči, da bo kot Indijanci in Eskimi svoje življenje zaključil v divjini. Pri izpeljavi skrivnega načrta postaneta njegova zaveznika pravnuka Twan in Linda.
Otroci v skrbi za starše pogosto pozabimo, da imajo tudi ostareli ljudje pravico do odločitve kje in kako bodo živeli in umrli. Razumevanje ter premagovanje stereotipov o starostnikih lahko dosežemo le z medgeneracijskim spoznavanjem in sodelovanjem. Ganljiva realistična pripoved, kljub tematiki minevanja ni žalostna: dedi Kas se namreč zaveda staranja svojega telesa in uma, a na to gleda kot na del svojega življenja.

Iz knjige: »Nisem si mogel predstavljati, da bom nekoč star devetdeset let, da bom videti tako star in pomečkan, z gubami in lisami in umetnimi zobmi, ki me bodo čakali v kozarcu poleg postelje. Bilo je ravno nekaj takega kot
razmišljanje o vesolju

  • Pia Marincelj

ANDREJ ROZMAN ROZA: PESMI IZ GALERIJE
Narodna galerija Ljubljana, 2018
Andrej Rozman Roza je v sodelovanju z Narodno galerijo na podlagi 35 slik iz stalne zbirke (in nekaj iz zasebnih zbirk) spisal zabavne, igrive in poučne pesmi. Izbor vključuje slike, ki zajemajo poglavitna dela vseh umetnostnih obdobij. Pesmi govorijo o slikarkah in slikarjih, o času nastanka, o likovnih problemih, o lastništvu slik … vselej pa so sporočila povezana z današnjim časom in prostorom ter z besediščem mladih. Pesmi so pospremljene z barvnimi fotografijami, na katerih so izpostavljene posamezne osebe ali detajli s slik, vse slike so v knjigi predstavljene s kratkimi umetnostnozgodovinskimi zanimivostmi in z izstopajočimi likovnimi posebnostmi, opisi pa začinjeni z duhovitimi stripovskimi vinjetami ilustratorja Jakoba Klemenčiča.  Čeprav je glavni namen knjige Pesmi iz galerije vzbujanje zanimanja za umetnostno dediščino in poezijo med mladostniki, verjamemo, da bo pesniška zbirka prava poslastica in priložnost za ponovno zbliževanje z našo umetnostno preteklostjo za vse generacije.
Iz knjige:
»Zaradi vsem šolarjem znane težave
Ivana Cankarja z materjo zaradi kave
je skodelica kave pri nas sinonim
slabe vesti
za vse grde reči, ki jih mami povzročil je sin

  • Pia Marincelj

NEŽA GAJŠAK: PROTEUS : slovenski zmaj

Stella, 2018

Založba Stella je izdala že nekaj zgodb pod geslom »Spoznajmo korenine«, ki mladim v stripu približajo zgodovino, mitologijo in religijo domače in tuje dediščine. Neža Gajšak v poučni knjižici poleg odkritja, zanimivosti in dejstev o človeški ribici pripoveduje zgodbo, ki jo je Janez Vajkad Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske zapisal o podzemnem zmaju, ki naj bi bruhal vodo in z njo tudi svoje potomce – človeške ribice. O človeški ribici je leta 1859 v svoji knjigi O izvoru vrst pisal tudi Darwin. Ali ste vedeli, da ta skrivnostna žival lahko dočaka tudi do 100 let, brez hrane pa lahko zdrži kar 10 let? Ali pa, da ima Slovenija edina na svetu tudi črno človeško ribico, ki živi samo v bližini Črnomlja? Zanimiv strip nas na koncu pouči, kaj storiti, če človeško ribico najdemo izven njenega naravnega okolja: jame. Založba nadaljuje s projektom in k sodelovanju vabi še neuveljavljene pisatelje, da se pridružijo ustvarjanju in se prijavijo na njihov natečaj. Več informacij najdete na spletni strani www.stella-sp.si.

Iz knjige:

»Pravim ti, spet sem jih videl. Zadnjič, po poplavi. Iz Lintverna so priplavali.« »Si prepričan? Nisi spet malo pregloboko v čašo pogledal?« »Nič nisem v čašo gledal. Takšni majhni so, podobni kačicam in čisto beli. Z rdečimi plameni pri glavi. Enkrat sem jih že videl, ko je bil oče še živ.« »Da bi se zmaj spet prebudil?«

SUZANA TRATNIK: NOBEN GLAS
Beletrina, 2016
Pisateljica, prevajalka in publicistka ter lezbična aktivistka Suzana Tratnik je za zbirko kratkih zgodb Noben glas prejela letošnjo literarno nagrado novo mesto. Zgodbe, ki nas ponesejo v prekmurski svet iz sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, pripoveduje glas deklice na pragu odraščanja, ki se sooča s spremembami in lomom starega sveta. Avtorica pravi, da je bilo otroštvo zanjo »obdobje pristnega raziskovanja in prisvajanja sveta, nebrzdane domišljije in neizmernega, norega poguma«. Ali gre v vseh zgodbah za isto deklico in ali so zgodbe avtobiografske, ni povsem jasno, a je o tem mogoče sklepati. V zamegljeni ločnici med resničnostjo in fantazijami ter z veliko značajske komike zgodbe sijajno naslikajo soočanje z grozo skozi otroške oči.
Iz knjige: »Vstala sem in stekla do obrežja, zakoračila v mrzlo deročo vodo in se vrgla v desko proti toku, da me je nosilo z nogami naprej – ali pa nazaj. Delala sem se važno, ker sem imela na sebi Raletova sončna očala. V reki ni nihče drug nosil očal. A še vedno sem ju lahko slišala, kako se pogovarjata na odeji, razprostrti na travniku. Teta je rekla moji mami: »Vse to je zate veliko breme.« Nisem razumela, zakaj bi bilo breme nekaj, česar nimaš več.«

  • Pia Marincelj

GLEIZTMAN, MORRIS: DOBROTA NI SIROTA

Miš, 2020

Če od koga, bi od priznanega avstralskega pisatelja M. Gleiztmana pričakovali, da nas popelje na oder in zakulisje ljudi, ki se ukvarjajo s politiko. Glavnemu junaku, enajstletnemu Ludu, se življenje popolnoma spremeni. Umre mu mati, kmalu za tem pa očeta izvolijo za poslanca, zato se morata preseliti v glavno mesto Canberro. Na pretanjen in humoren način pisatelj opisuje življenje politikov z vsem razkošjem in privilegiji, ki so jih deležni, pa tudi soočanje s sovraštvom, ki ga čutijo in izražajo državljani. Toda Ludo se ne da, upre se privilegijem in se odloči pomagati tistim, ki so pomoči res potrebni. S prijatelji se zaplete v napeto kriminalno zgodbo in postanejo naključne priče uboju. Počasi odkrivajo, da gre za zapleteno zaroto, ki sega v visoke politične kroge. Ali bo očka poslanec lahko ubežal svojim političnim botrom in pomagal pri razkritju resnice, se sprašujemo prav do konca romana … Roman je namenjen bralcem zadnje triade osnovne šole, toda z zanimanjem ga bodo prebrali tudi starejši in se ob njem nasmejali.

  • Beti Južnič

GRUENBAUM, MICHAEL in HASAK-LOWY TODD: NEKJE ŠE SIJE SONCE: Spomini na holokavst

Prevod: Zala Stanonik

Založba Pivec, 2019

Knjiga s podnaslovom Spomini na holokavst temelji na spominih dečka Michaela Gruenbauma – Miše, ki je preživel preganjanje in pomor Judov s strani nacistične Nemčije med drugo svetovno vojno. Devetletni Miša živi s svojo družino v Pragi, ki jo nacisti leta 1938 na osnovi sramotnega münchenskega sporazuma zasedejo. Kmalu zatem mu umorijo očeta, uglednega člana judovske skupnosti. Mater, Michaela in sestro izženejo v židovski geto in nato v koncentracijsko taborišče Terezin. Večji del romana opisuje vsakdanje življenje v izgnanstvu, strahove in predvsem tisto najhujše, čakanje na transport v uničevalni Auschwitz. Miša odrašča v taborišču, na srečo njihovo barako vodi odločni mladenič Franta, ki skrbi za higieno in redno vadbo, igranje nogometa. To fantom ohranja zdravje, telesno in duševno. Mati izdeluje igračke za otroke paznikov in le njeno znanje jih obvaruje pred Auschwitzom. In prav ta dvoličnost paznikov, ki si kljub svoji nečloveškosti želijo igrač za svoje otroke, predstavlja najbolj grozljiv del romana, ki razgalja bistvo holokavsta in to gorje približa današnji mladini, da ne bomo pozabili.

Iz knjige: »Ne vem, kakšna bo naša prihodnost. Vsi naši stari prijatelji so mrtvi. Ne vemo, kje bomo živeli. Ničesar ne vemo! A nekje na svetu še sije sonce, tam so gore, morje, knjige, majhna čista stanovanja in morda možnost, da začnemo na novo.«

  • Beti Južnič

AL MANSUR, HAIFA: ZELENO KOLO

Mladinska knjiga 2020

Glavna junakinja romana je enajstletna Vadžda, ki živi v Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije. Savdska Arabija je zaradi nafte ena najbogatejših dežel na svetu, ima pa tudi svojo temno plat. Vadžda je dekle in dekleta v tej deželi živijo zelo drugače kot pri nas. Pokrita je od nog do glave in hodi v šolo za dekleta, kjer se učijo o popolni pokornosti moškim. Vadžda se na svoj način upira tej usodi, je radovedna in iznajdljiva in ima le eno željo, rada bi imela svoje kolo. Toda vožnja s kolesom se ne spodobi za dekleta, zato je to videti kot neuresničljiva želja. Vprašanje je ali ji bo denarna zmaga na tekmovanju v poznavanju Korana le pomagala k izpolnitvi te želje? Na srečo ima tudi zaveznike, prijatelja – vrstnika Abdulaha, ki jo nauči kolesariti, lastnika trgovine s kolesi in seveda razumevajočo mater. Odličen roman, ki je nastal po scenariju odmevnega filma savdijske avtorice Haife Al Mansur, pritegnil bo tudi odrasle bralce.

  • Beti Južnič

PREGL, SLAVKO: POLETJE POD LASTOVIČJIM ZVONIKOM
Miš, 2017
Priljubljen mladinski pisatelj vabi na detektivsko pustolovščino, ki bo mlade bralce držala v svojem primežu vse do zadnje strani. Na ulice malega obmorskega mesteca je legla sumljiva tišina. Mestni zvon, ki je navadno vsako jutro prebudil meščane, nekega dne preprosto neha zvoniti. To povzroči veliko zmedo med prebivalci, saj naenkrat nihče več ne opravlja svojega dela. Obupani nad neučinkovitostjo župana in mestnih veljakov se Luka, Srečko in Tine odločijo skrivnost cerkvenega zvonika razvozlati na lastno pest, na pustolovščini pa se jim pridruži še Martina.
Simpatičen roman s pravo merico humorja in romantike je nadvse primeren za tople pomladno-poletne dni.
Iz knjige:
»Na mesto je posijalo sonce. Dvigalo se je izza visokih gora v daljavi in najprej doseglo zvonik, okrog katerega so se na hribu ob morju zbirale ostale hiše. Ozke ulice med njimi so skoraj vse vodile k obali. Mesto je ponoči lepo počivalo, zjutraj pa je vse ulice zapolnil vrvež meščanov. Ampak ta dan se je dogajalo nekaj nenavadnega.«

  • Pia Marincelj

BACH, TAMARA: OSTANKI POLETJA
Družina, 2017
Pusto in osamljeno poletje po nenavadnem spletu naključij združi sedemnajstletno Louiso in trinajstletno Jano, katerima to leto okoliščine niso naklonile razkošnega dopusta na rajskih plažah ali potepanja po tujih mestih. Louisa se poleg poletnega dela v pekarni, raznašanja časopisov in skrbi za babičino psičko pripravlja na vozniški izpit, Jana pa osamljeno tava naokoli, v senci tragedije svojega brata, ki v bolnišnici leži v komi. Usmiljeni poletni veter pa tudi v domače mesto prinese nekoliko počitniške magije, ki težavam odvzame težo in vsakemu ponudi možnost brezskrbnega čarobnega doživetja, trenutkov, ko je dovoljeno pozabiti na vse, pretrgati vezi z vsakdanom in postati kar koli. Ko si lahko privoščiš biti še malo otrok, četudi odraslost že trka na vrata. Rahločutni prozni dragulj je utrinek iz življenj dveh deklet, tok njunih misli. Avtorica je za svoj prvenec Punca z Marsa prejela veliko odobravajočih kritik in nemško nagrado za najboljši literarni prvenec.

Iz knjige:
»Pa saj sem vendar vedela, že ko sem pogledala mobi, ko sem videla, da sta me mami in oči izmenično klicala, vedela sem, da bo od danes vse drugače. Če to že veš, potem je pravzaprav že vse drugače, vendar še ne tako popolnoma, ne tako, kot če to kdo izgovori, in vedela sem: dokler se ne oglasim, dotlej je še lahko prej, preden bo pač vse drugače. In zato izstopim pri semaforju, zato nočem, da me Louise pripelje do bolnišnice, hočem še malo hoditi, še par korakov po starem, preden se začne novo. In ves čas mobi, ki zvoni

  • Pia Marincelj

J. K. ROWLING: ZELO DOBRA ŽIVLJENJA
Mladinska knjiga, 2018
J. K. Rowling znova navdihuje mlajše in starejše z drobno knjižica z naslovom Zelo dobra življenja: govor, s katerim je slavna mati Harryja Potterja leta 2008 nagovorila študente Harvarda. V govoru pisateljica spregovori o tem, da je za uspešno in dobro življenje nujno doživeti tudi neuspeh, vedno pa pomaga dobra mera domišljije.
Iz knjige:
»Zakaj torej govorim o koristih neuspeha? Preprosto zato, ker je neuspeh z mene oluščil vse nebistveno. Sama pred sabo sem se nehala pretvarjati, da sem nekaj drugega, kar sem, in vso energijo sem usmerila v dokončanje
edinega dela, ki mi je kaj pomenilo. Če bi mi uspelo karkoli drugega, morda nikoli ne bi zbrala volje, da bi uspela v edini areni, v katero sem po svojem prepričanju spadala

  • Pia Marincelj

LIENAS, GEMMA: JAZ, WATSON IN JACQUELININA OMARA

Založba Zala, 2020

Gemma Lienas Massot je španska pisateljica, feministična aktivistka in političarka. Mladinski detektivski roman Jaz, Watson in Jacquelinina omara je izmed mnogih njeno prvo delo, prevedeno v slovenščino. Avtorica je za svoje knjige prejela mnogo španskih in tujih nagrad, nekateri njeni romani pa so se uvrstili na listo častnih priznanj mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY.

Zgodba nas popelje na obalo Barcelone, kjer spoznamo deklico Isoldo, kateri se je življenje pred kratkim obrnilo na glavo. Njena družina se je bila zaradi spremembe socialnih razmer primorana preseliti k babici. Isolda dneve v novi soseski še vedno preživlja polna otroške igrivosti in radovednosti. Všeč ji je bližina morja, predvsem pa rada obiskuje majhno knjigarno v bližini. Nekega dne ji lastnik knjigarne podari knjigo o letalstvu. V njej najde kuverto, naslovljeno na neko Carmeto, v kuverti pa fotografiji dveh deklic in mlade ženske. Isoldi detektivska žilica ne da miru in odloči se, da bo odkrila, kdo so ti ljudje in kakšna je njihova zgodba. Na dogodivščini pridruži se ji deček Joan, ki postane njen pomočnik Watson. Njuno raziskovanje postaja vse bolj razburljivo potovanje v preteklost.

Iz knjige: »Vsaj zaradi nečesa sem vesel, da sem za rolkanje najbolj neroden fant iz soseske,« reče Watson. »Prijateljstvo je super, kajne? Tako lep občutek je, ko med tolikimi ljudmi lahko računaš na nekoga

  • Pia Marincelj

Katherine Applegate: DREVO ŽELJA

prevod: Veronika Rot Gabrovec
Ocean, 2019
Čudovita slovenska izdaja prevoda knjige Drevo želja bralca takoj pritegne s čarobnim bleščečim naslovom in skrivnostno, žametno naslovnico, prijetno na otip. Prvoosebni pripovedovalec romana je Rdeči, dvestoletni hrast, ki nudi zavetje številnim živalim, prijetno senco in mesto počitka pa tudi okoliškim prebivalcem. Enkrat letno k njemu pridejo ljudje z vseh koncev in krajev, da na njegove veje obesijo trakove s svojimi željami. Drevo je v
svojem dolgem življenju videlo že marsikaj, a ga današnji svet zna vedno znova presenetiti. Ko se v soseščino priseli nova družina, se lastnica zemljišča odloči, da je čas, da tudi hrast požagajo. K sreči je v bližnji šoli
veliko učencev in učiteljev, ki jim je mar za sočloveka in druga živa bitja. Srčen, poetičen roman za vse generacije otrok in odraslih poudarja pomen prijateljstva, sprejetosti, upanja, spoštovanja in sožitja vseh bitij.

Iz knjige: »Bolj sem zgovoren kot večina dreves. A vseeno, če se slučajno na
posebej srečen dan znajdeš blizu drevesa, ki je videti posebno prijazno, ti ne
bo škodilo, če prisluhneš. Drevesa ne znamo pripovedovati šal. Prav gotovo pa
znamo pripovedovati zgodbe.

  • Pia Marincelj

MahajanaGRAFENAUER, NIKO: MAHAJANA

Ilustracije: Marija Lucija Stupica

Beletrina, 2019

Dve desetletji po prvem izidu je zopet med nami eno Grafenauerjevih najpomembnejših in najbolj dovršenih mladinskih del s prelepimi ilustracijami legendarne Marije Lucije Stupice. Kljub temu, da Mahajana predstavlja enega od vrhuncev slovenske književnosti, te sodobne pravljice, oziroma fantastične pripovedi, ki je verjetno bliže odraslim kot otrokom, mnogi žal ne poznajo, saj je v 90. letih izšla pri manjši založbi. Pri ponovni izdaji je ilustracije osvežila ilustratoričina hčerka Hana Stupica. Mahajana je nadaljevanje Majhnice, a je to besedilo na bistveno višji ravni. Opisuje odraščanje deklice Majhnice v mlado dekle. Zgodba, strukturirana kot cikel štirih letnih časov, je prepredena z reminiscencami na najrazličnejše junake iz domače in svetovne književnosti. Izjemna pripoved, polna simbolov in fantastičnih elementov, v ospredju katere je ljubezen.

Iz knjige:

»Rasla je in rasla in z vsakim novim korakom v prihodnji čas je postala večja in večja, dokler ni naposled docela odrasla. A v duši je bila še vedno Majhnica, ki zdaj ni vedela, ali je vse to res ali ni.«

  • Pia Marincelj

Prodam RozinkotaCaro Santos: Prodam Rozinkota
Malinc, 2017

Pisati zanimivo za mlajše najstnike, ki so prerasli slikanice, ni lahko. Katalonska avtorica Caro Santos je s svojimi zgodbami, ki na šaljivo prijeten način opisujejo družinsko življenje, zadela bistvo. Prodam Rozinkota je za Prodam očeta in Prodam mamo tretja v seriji knjig o družinskih odnosih, ki so prevedene v številne jezike. Desetletni Oskar ima majhnega bratca, ki je komaj shodil in začel oblikovati prve besede. Nekega dne se starša odločita, da je Rozinko že dovolj velik za spanje v otroški sobi. Na Oskarjevo grozo to pomeni, da bo spal v njegovo sobi. Zato se odloči, da bo bratca zamenjal za kaj boljšega, po možnosti za starejšo sestro. V lokalni knjižnici obesi oglas o ponudbi. Na sestanek pride kar veliko otrok, ki obratno menijo, da bi bilo imeti mlajšega bratca veliko boljše, kot starejšo sestro ali brata. Oskar izbere najboljšega ponudnika in staršem sporoči, kako se je odločil. Toda ali je odločitev res prava?

  • Beti Južnič

November v MumindoluTOVE JANSSON: NOVEMBER V MUMINDOLU
Mladinska knjiga, 2019
Prevedla: Nada Grošelj
Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način!
Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič

  • Pia Marincelj

Kam si šla, BernadetteMARIA SEMPLE: KAM SI ŠLA, BERNARDETTE

Vida, 2019

Petnajstletna Bee skozi sestavljanko iz dopisovanj po elektronski pošti, sporočil in uradnih dokumentov razodeva zgodbo o skrivnostnem izginotju svoje mame Bernadette, ki odide neznano kam tik pred družinskim potovanjem na Antarktiko. Navihana, zabavna, tenkočutna in ganljiva zgodba, ki se je poslužujejo tako mladostniki, kot tudi odrasli, je odličen absurdni prikaz razvitega sveta, ki nas nasmeji in razjoče, hkrati pa nam pokaže, kako večplastni so medčloveški odnosi. Pisateljica Maria Semple je otroštvo z bohemskimi starši preživela na popotovanju po Evropi. Maria je piska številnih scenarijev, med drugim za nanizanke Beverly Hills 90210, Ellen in Saturday Night Live. Kam si šla, Bernadette je njen drugi roman, ki je bil proglašen za eno najboljših knjig leta in je dobro leto vztrajal na lestvici uspešnic New York Timesa. Knjiga je bila prevedena v več kot 30 jezikov, po njej pa so posneli tudi film s Cate Blanchett v glavni vlogi.

Iz knjige:

»Mami je dva dni pred božičem izginila kot kafra, ne da bi mi povedala. Jasno, da je zapleteno. Ampak samo zato, ker je zapleteno, samo zato, ker misliš, da ne smeš nikoli vedeti vsega o drugem človeku, še ne pomeni, da ne bi mogel poskusiti. Ne pomeni, da jaz ne bi mogla poskusiti.«

  • Pia Marincelj

Deklica, ki je pila mesečinoKELLY REGAN BARNHILL: DEKLICA, KI JE PILA MESEČINO

Grlica, 2018

Deklica, ki je pila mesečino je bogat, osupljiv roman, ki preplete fantastično, domiselno, muhasto in avanturistično. Večplastna napeta pripoved bo navdušila ljubitelje fantastičnih zgodb vseh generacij, čarobno stkani literarni junaki pa so ogreli tudi mednarodno žirijo, ki je knjigi podelila Newberyjevo medaljo za najvidnejšo otroško knjigo leta 2017, po njej pa že snemajo tudi film.

Prestrašeni prebivalci Protektorata verjamejo, da v gozdu živi zlobna čarovnica, kateri v strahu vsako leto žrtvujejo najmlajšega otroka v mestu. Starešine, ki so strah prebivalcev izkoriščale v svoj prid, niso niti slutile, da je čarovnica iz gozda resnična in da vsakega izpostavljenega otroka reši pred zvermi ter mu poišče prijazno družino v oddaljenem mestu … Nekoč je čarovnica Xan deklico po nesreči nahranila z mesečno, ki vsebuje naraščajočo čarobno moč. Zato je ob pomoči majhnega zmajčka Fyriana in Glerka, močvirske pošasti z zlatim srcem, deklico Luno vzgajala sama. S približujočim Luninim 13. rojstnim dnem pa Xan postaja vse bolj zaskrbljena. Bo deklica zmogla nadzirati svoj magični dar in kdaj ji bo lahko povedala o njeni družini in zatiranju v njenem mestu?

Odličen mladinski fantazijski roman, v katerem jezik in besedišče tečeta kot čarobna mesečina.

Iz knjige: »Seveda je v zvezdni svetlobi veliko magije. To je vsesplošno znano. Toda ker svetloba potuje po tako dolgi poti, je čarovnija v njej nadvse krhka in razredčena ter razpotegnjena v najrahlejše nitke. V svetlobi zvezd je dovolj magije, da poteši rastočega dojenčka in mu napolni trebušček, v dovolj velikih količinah pa lahko zvezdna luč prižge najboljše v dojenčkovem srcu, duši in mislih

  • Pia Marincelj

RAUD, PIRET: PRISMUKNJENE ZGODBE
KUD Sodobnost International, 2019
Prva v slovenščino prevedena zbirka kratkih prismuknjenih cukrčkov odlične estonske pisateljice in ilustratorke Piret Raud, bo s svojim toplim humorjem in prisrčno mero čudaškosti nedvomno navdušila bralce vseh starosti. Med očarljivo prismuknjenimi junaki zgodb najdemo povsem navadne ljudi, tukaj pa so tudi kralj s svojo kobilo Rozi, ki je najraje od vsega jedla čips, stričev bojazljivi mobilni telefon, pujsek, ki ni znal kruliti, princesa, ki je oboževala lov na zmaje, kitajski korenček, krava, ki se je zanimala za ikebano, jajce, ki je izvajalo jogo in mnogi drugi. Zgodbe so kot nalašč za skupno družinsko branje, smeh je zagotovljen!
Iz knjige:
»Stric Vili je zbiral gumbe. Imel je že najrazličnejše: velike in majhne, okrogle in kvadratne, pikaste in črtaste, barvne in prozorne, eden od gumbov je bil celo zlat. Rad je hodil naokrog s široko odprtimi očmi, in ko je opazil kak fin gumb, je iz žepa potegnil škarjice in ga odrezal za svojo zbirko. To je počel zelo tiho in neopazno, kot kakšen žepar. Lastnik gumba ga nikakor ni smel opaziti, sicer bi se lahko nanj razjezil.«

  • Pia Marincelj

Kaj bi na tvojem mestu naredila ona?KAY WOODWARD: KAJ BI NA TVOJEM MESTU NAREDILA ONA?

Mladinska knjiga, 2019

V zadnjih letih knjige, ki opisujejo izjemne ženske, rastejo kot gobe po dežju, pa vendar se nam, po dolgi zgodovini zatiranja in omaloževanja dosežkov nežnejšega spola, ne zdi, da bi jih bilo kaj preveč! Knjiga Kaj bi na tvojem mestu naredila ona? Resnične zgodbe 25 izjemnih žensk, ki so spremenile svet je kljub temu izvirna, saj poleg tega, da na kratek, aktualen in zanimiv način predstavi biografije petindvajsetih pomembnih, drznih in uspešnih žensk, ob vsaki predstavi tudi problem, s katerim se soočajo sodobne najstnice, in odgovor nanj, kot bi ga podala izjemna, izkušena ženska. Na koncu knjige se poleg časovnega traka, kjer najdemo nanizane vse junakinje knjige v njihovih življenjskih obdobjih, nahaja še test, ki ti bo razkril, kateri od petih izjemnih žensk, opisanih v knjigi, si najbolj podobna! Knjigo je z veličastnimi portreti žensk opremilo kar šest različnih ilustratork.

Iz knjige: »Obrvi Fride Kahlo so bile tako goste in košate, da so se stikale med seboj. Imela je tudi brčice. Pa se je sekirala? Ne, niti malo. Pravzaprav je na avtoportretih svoje posebnosti le še poudarila, saj je bila zelo ponosna na svoj videz. Zato bi ti povedala, da moraš biti tudi ti ponosna nase. In kaj potem, če nisi visoka in suha? Ali če imaš mozolje? To je zaradi tega, ker te niso računalniško obdelali kot fotografije deklet v revijah. Morda so res videti popolne, toda ti si pristna! In mimogrede, čudovita si!«

  • Pia Marincelj

Pesem semPESEM SEM: Razumljive pesmi za nerazumljive čase

Beletrina, 2018

Antologija Pesem sem zajema preko sto pesmi ključnih pesnic in pesnikov, prepoznavnih glasov slovenske in svetovne književnosti, ki so ustvarjali v zadnjih petdesetih letih. Dostopne in očarljive, mnogopomenske in zapomljive pesmi za vsakdanjo rabo po izboru univerzitetnega profesorja slovenistike dr. Igorja Sakside in pesnika Aleša Štegra so uvrščene v tri razdelke: pesmi o ljubezni, pesmi o potovanju v neznano ter pesmi o poeziji sami, o ustvarjanju in deloma oporekanju realnosti. Ključni namen zbirke je pestro bralno doživetje poezije, ob vsaki pesmi pa urednika vpletata tudi nekaj navedkov iz besedil o poeziji in sproščen dialog, ki napeljuje k prebiranju in premišljevanju poezije, odpira horizonte in vzbuja skomine. Skupaj s sodobnimi »instagramovsko« obarvanimi fotografijami bo antologija brez dvoma svojevrstno, novo in vznemirljivo popotovanje po poteh in razpotjih sodobne poezije – nanj vabi predvsem mladega bralca (najstnika), a nič manj tudi vse njegove starejše bralne sopotnike.

Iz zapisa Vida Kavčiča, dijaka 1. letnika srednje šole, na zadnji platnici knjige:

»Kdor pravi, da je poezija grozna in jo sovraži, saj ima polno glavo podatkov o zunanji zgradbi, vsebini pesmi in pesniških sredstvih, o avtorjevem življenju in delu, da bo tako kar najbolje pisal tisti test iz književnosti – pač ne more imeti prav. Vrstniki sicer lahko sočustvujemo z njim, saj testi zares niso nekaj najlepšega, kar se nam pripeti v življenju … A na poezijo lahko posvetimo z veliko lepšo in svetlejšo lučjo svojih pozitivnih izkušenj. Zame je poezija rešiteljica. Pesmi opisujejo tako skrajne dogodke ter občutja življenja (grenka in mrzla žalost, toplo in pristno veselje) kot tudi najmanjše podrobnosti sveta – kakršne koli že. Takšne podrobnosti, ki jih človek, zaslepljen s sodobnim življenjskim ritmom, ne opazi.«

  • Pia Marincelj

PETER SVETINA: SOSED POD STROPOM
KUD Sodobnost International, 2016
Peter Svetina velja za enega najboljših slovenskih mladinskih avtorjev. Sosed pod stropom je zbirka prisrčno prismuknjenih zgodbic iz sveta, v katerem odrasli piščančki odidejo za profesorje in otorinolaringologe, kjer v najožji ulici prebivajo le zelo suhi ljudje in na vodni gladini poplavljene dežele plavajo vesele krste. Tam se zaljubljenci dvigajo pod strop in debela pekovka na skrivaj leze v krofe ter iz njih liže marmelado, babica pa po nesreči pade dedku v srce. Pisatelj je navdih za like, ki nastopajo v zgodbah, dobil z opazovanjem posebnežev iz resničnega življenja. Zgodbe iz knjige so zgodbe našega sveta, projicirane skozi otroške oči, posoljene z merico bogate domišljije in nedolžnega humorja ter opremljene z več kot odličnimi ilustracijami Petra Škerla.
Iz knjige: »Pravzaprav niti ne vem, kako je gospe ime. Pravijo ji preprosto gospa Grofica. Nima stanovanja. Ima pa dva nakupovalna vozička. V teh ima vse, kar sploh ima …«

  • Pia Marincelj

Krst pri SaviciFRANCE PREŠEREN: KRST PRI SAVICI

Miš, 2018

Ilustracije: Damijan Stepančič

Krst pri Savici – ep nacionalnega pomena, je bil vse od prvega samostojnega natisa v letu 1836 ponatisnjen že večkrat, v različnih izdajah. Od nekdaj je pesnitev poleg bralcev in raziskovalcev privlačila tudi likovne ustvarjalce. V zadnji izdaji z ilustracijami odličnega Damijana Stepančiča je celotno besedilo prvič tudi v celoti upodobljeno. Spremna beseda ilustratorja likovni opremi poda še dodatno vrednost, beseda Iztoka Ilicha pa osmisli in razširi pogled na Prešernovo stvaritev in na dejanske zgodovinske okoliščine dogajalnega časa in prostora.

»Bojuje se narmlajši med junaki

za vero staršev,

lepo bog’njo Živo,

za črte, za bogove nad oblaki

  • Pia Marincelj

BOŠTJAN GORENC, ŽIGA X. GOMBAČ, ANDREJ ROZMAN ROZA: CANKAR V STRIPU: Moj lajf; Hlapec Jernej in pasja pravica; Hlapci: Ko angeli omagajo
Škrateljc, 2017
Cankar v stripu je osrednji knjižni poklon našemu največjemu pisatelju v »Cankarjevem letu 2018«, v projekt se je združilo 6 vrhunskih slovenskih avtorjev in ilustratorjev: Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič sta ustvarila strip: Hlapci – ko angeli omagajo, Boštjan Gorenc Pižama in Tanja Komadina sta spisala in izrisala Moj lajf (sodobno različico Mojega življenja), Žiga X Gombač in Igor Šinkovec pa sta ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica. Obletnica je priložnost, da poskusimo današnjemu, še posebej mlajšemu bralcu na sodoben,  komunikativen in dinamičen način približati Cankarjevo delo, tako, da mu vdihnemo sodoben značaj. Strip je medij, ki dopušča veliko svobode pri interpretiranju in umeščanju nekega dela v širše kontekste: zgodovinske, kulturne, politične. Komunikativnost, aktualnost in povezovanje besede in podobe bodo bralce pritegnili k branju in premisleku močnih Cankarjevih sporočil. Vsa tri zabavna besedila so podprta s spremnimi besedami in bi lahko
predstavljala odlično dopolnilo učnega načrta. Naš predsednik Borut Pahor pravi: »Beri Cankarja, ker je zmeraj sodoben
Iz knjige: »Kajti ena stvar je, ki je živa in vsem razumljiva: strip. – župnik«

  • Pia Marincelj

LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ: PLANET, KI NE RASTE
Cankarjeva založba, 2016
Lučka Kajfež Bogataj v z zlato hruško nagrajeni knjigi, ki je bila tudi letošnja nagrada sedmošolcem osnovnih šol za sodelovanje v projektu Rastem s knjigo, opozarja na uničenje, ki ga Zemlji, svojemu edinemu domu, nepremišljeno in sebično zadaja človek. Okoljske spremembe, ki so posledica človekove dejavnosti, so med sabo povezane in zajemajo vse od podnebnih sprememb, zakisanja oceanov, tanjšanja ozonske plasti, naglega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst do rušenja dušikovega in fosforjevega kroga ter kemičnega in drugega onesnaževanja tal, vode in
zraka. Današnja generacija, ki ima politično in ekonomsko moč, z nereševanjem težav in s prepočasnim prehodom v brezogljično in odgovorno družbo krožnega gospodarstva ogroža vse prihodnje. Kljub slabemu stanju, ki ga opisuje, knjiga ni negativna, za vsak problem namreč klimatologinja nakaže možne rešitve.
Iz knjige:
»Želja ljudi po nenehni gospodarski in materialni rasti ne upošteva dejstva, da imamo na voljo omejene, torej končne neobnovljive vire. Živimo na planetu, ki ne raste! 21. stoletje je prelomni čas, saj ljudje že ogrožamo stabilnost lastnega planeta do te mere, da se kot domine podirajo zakonitosti

  • Pia Marincelj

NEIL GAIMAN: NORDIJSKA MITOLOGIJA
Sanje, 2018
Nordijski miti, ki so na kulturi severne Evrope pustili trajen pečat, so v zadnjem času vse pogosteje prisotni tudi v popkulturi. Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed vseh v pripovedništvu, ki so navdih črpali iz zgodb brezkončnih severnih noči. Obuditve starodavnih nordijskih mitov se je lotil tudi kultni angleški pripovednik Neil Gaiman, ki v svojih delih pogosto črpa iz gotskega, pravljičnega in mitološkega izročila. S severnim sijem osvetljene zgodbe o vilinih in velikanih, bolečih izdajstvih, vzponih in padcih je posodobil, vendar se pri tem drži izvirnih mitov: tu so Odin, najvišji med najvišjimi, moder, drzen in zvit, Thor, Odinov sin, ki je neverjetno močan, a ne najbolj bister bog, in Loki, sin velikanke, Odinov krvni brat, sicer pa zvijačnež in neprekosljiv manipulator. Gaiman je zbirko uredil kronološko. Med potovanjem od začetka časa, preko dobe ognja in ledu ter prihoda bogov in njihovih dogodivščin vse do Ragnaroka, somraka bogov in rojstva novega časa in ljudi nas Gaiman ponese v davni čas globoko na sever, ko so si pripovedovalci zgodb ob skupnem ognju krajšali dolge zimske noči. »Neil Gaiman, že tudi pri nas dodobra proslavljen avtor fantazijskih romanov, se v tej knjigi posveča svoji najljubši mitologiji. Če ga že poznate, veste, da je ta formula zmagovalna. Če ga še ne, je tole idealna priložnost za srečanje z njim,« je o knjigi zapisala prevajalka Polona Glavan.
Iz knjige: »To je konec. A tudi po koncu bo nekaj prišlo. Iz sivih voda oceana bo znova nastala zelena zemlja. Sonce bo požrto, a namesto očeta bo sijal njegov sin in novo sonce bo sijalo še svetleje kot staro, sijalo bo z mlado in novo svetlobo. Ženska in moški, Življenje in Hrepenenje Življenja, bosta prišla iz debla jesena, ki drži svetove skupaj. Hranila se bosta z roso zelene zemlje in se ljubila, iz njune ljubezni pa bo vzklilo človeštvo

  • Pia Marincelj

Rezultat iskanja slik za rišemo črkeCAPPEL, TANJA: RIŠEMO ČRKE

Mladinska knjiga, 2018

Ročno izpisovanje privlačnih napisov, s katerimi si polepšamo bivalno in delovno okolje, je v zadnjih letih postalo izjemno priljubljeno, saj ljudje v dobi računalniškega tipkanja vse bolj hrepenimo po nečem bolj oprijemljivem. Tudi mladi zato znova posegajo po papirju, tradicionalnih pisalih in že nekoliko pozabljenih tehnikah lepopisja. Vse bolj je popularno t.i. črkorisje, umetnost risanja lepih črk. Priročnik Rišemo črke nemške črkorisarke Tanje Cappell, na Instagramu znane kot @frauhoelle, tudi popolnim začetnikom utira pot do lepih črk in ličnih napisov po lastnem okusu. V njem najdete nujno znanje o ročnih pisavah in ustreznih pripomočkih vaje za razvijanje ročne spretnosti, tehnike risanja črk s svinčnikom, flomastrom, kredo, navadnim in nalivnim čopičem ter kaligrafskim peresom, navodila za digitalizacijo ročno izrisanih črk in ustvarjanje črk s tabličnim računalnikom, 15 predlogov za okraševanje predmetov z napisi črtovja za vadbo in črkorisne predloge na priloženih plakatih in »Lepopisni leksikon«, ki vam z 2 velikima plakatoma za kopiranje zagotavlja uspešno delo in občutek zadovoljstva.

Iz knjige:

»Prava tehnika je pri črkorisju pomembnejša od talenta in vas bo tudi hitreje vodila do uspeha. Svobodni slog in improvizacije pridejo v poštev šele pri bolj izkušenih črkorisarjih. Začetnik pa naj se drži enega pravila: Vse črke so sestavljene iz osnovnih gradnikov.«

  • Pia Marincelj

YAN MYR: Prva pomembna knjiga za velike in male otroke

Topmoods, 2018

Prva pomembna knjiga za velike in male otroke nam na enostaven in privlačen način pomaga premagati pomanjkanje ljubezni do samega sebe in drugih, občutke manjvrednosti, nemoči in nesposobnosti, nemir in stres, zamere, neodgovornost, pomanjkanje skrbi za zdravje in napake pri vzgoji. Knjiga vsebuje temeljne resnice o človeškem bitju, njegovi samopodobi in odnosih; resnice o bitju, ki želi delati prav in se počuti dobro. Za razumevanje teh osnovnih resnic bralec ne potrebuje visoke inteligence, dovolj je, da je človek, ki lahko sprejema in bere. Ponotranjijo jo lahko vsi, ne glede na starost, spol, izobrazbo in status. Z vajami opremljena tanka knjižica je tako primerna za odrasle, starostnike, otroke, starejše od 10 let, za ljudi z vedenjskimi težavami, ljudi s pomanjkanjem samozavesti, ljudi s težavami v duševnem zdravju, invalide in ljudi, ki želijo razumeti, zakaj jim delo na sebi do sedaj ni pomagalo. Kot pripomoček za delo je še posebej priporočljiva za pedagoge, socialne delavce, skrbnike in mentorje, pa tudi za vse starše.

Iz knjige: »Če se ne počutiš vrednega, tistim, ki se ti zdijo vredni kažeš, da so vrednejši od tebe, saj jim daš neko vrednot, sebi pa ne. Nato te izkoristijo. Pazljivo. Vsi morajo razumeti, da si vreden. Kdor tega ne razume, ga ne imej blizu. Nisi vreden samote in ponižanja. Pojdi ven in opazuj razkošje, ki ga vidiš okoli sebe in sprejmi, da si vreden veliko več. Zapomni si. Tvoje srce je za vesolje vredno veliko več. Vedno in povsod. Vreden si prijaznih odnosov, veselja ob delu, pravih prijateljev in cene, ki jo boš vesolju postavil zase. Ti si vreden!«

  • Pia Marincelj

SANDRA SCHUMANN: SUPERHITRO PECIVO: NAJBOLJŠI TRIKI ZA PEKO
Mladinska knjiga, 2018
Čeprav so pravi božično-novoletni entuziasti verjetno že pripravljeni na praznike s tradicionalnimi ali novimi recepti, pa je knjiga Superhitro pecivo kot nalašč za vse tiste, ki peke niso najbolj vešči in se bodo te lotili tik pred zdajci. Knjiga nam ponuja recepte za zanimive slaščice, ki jih lahko pripravimo v največ 30 minutah –vključno s peko! Ob pomoči sijajnih trikov za peko boste s pomočjo nasvetov za prihranek časa z lahkoto pričarali čokoladni kolač, čokoladno-karamelni fadž, pico z malinami, torto iz pokovke, ekspresno limonino pito in kopico drugih slastnih dobrot. V poglavju »Brez pečice« najdete tudi recepte za pecivo, ki ne potrebuje pečenja, tudi takšno, za katero potrebujete le dve ali tri sestavine. Knjiga Superhitro pecivo vam bo zagotovo prišla prav vsakič, ko se boste znašli pred skoraj praznim hladilnikom, z nenapovedanimi gosti na vratih, če se boste tik pred zdajci spomnili na obletnico, rojstni dan ali bo vaša prijateljica nenadoma potrebovala sladko injekcijo čustvene podpore. V knjigi najdemo tudi ideje za izdelovanj darilne embalaže, v kateri lahko naše sladke izdelke podarimo!

  • Pia Marincelj