YUVAL ZOMMER: MOJA VELIKA KNJIGA O ZVERINAH

Založba Grlica, 2020

V branje vam predlagamo zares veliko knjigo o zverinah z vsega sveta. Angleški avtor in ilustrator Yuval Zommer je za zbirko, v kateri predstavlja različna področja iz narave in živalskega sveta, prejel številne nagrade, slikanice pa so prevedene v številne jezike. Primerne so tudi za začetniške bralce, saj je besedila malo. Prava paša za oči pa so ilustracije, ki nas kar ponesejo med čudovite in neverjetne zveri tega planeta.

Branje nam popestrijo tudi številne zabavne ali nenavadne zanimivosti iz živalskega sveta. Izvemo lahko, da so najglasnejši in obenem najbolj leni v družini mačk prav levi – spijo lahko celo do 20 ur na dan. Včasih celo na hrbtu in z nogami v zrak.

Resnično pravi kralji živali!

Odlomek iz besedila:                  

»Gepard je edina mačka, ki se lahko – obrne v zraku! Pri tem si pomaga tako, da zamahne s svojim dolgim repom.«

  • Špela Činkelj

PODGORŠEK, MOJICEJA: BONTON GOSPE MALICE

Epistola, 2020

Nova slikanica slovenske avtorice Mojiceje Podgoršek (Bonte) v sodelovanju z ilustratorko Nino Naliny Meglič nas uči kako otrokom približati zdrav odnos do hrane in na nevsiljiv način ponuditi polnovredno hrano. Glavna junakinja je gospa Malica, ki vsak dan obišče otroke. Prinese jim kruh, sir, korenček in limonado. Otroci se žal nad takimi obroki spakujejo in s hrano grdo ravnajo. Gospe Malici to ni prav, zato je »razmišljala o tem, kaj naj stori, da bodo otroci veseli hrane, ki jim jo je prinesla.« Na srečo se spomni pravljične vile, ki ji z veseljem priskoči na pomoč. Kako, pa boste izvedeli, ko slikanico preberete. Povemo vam le to, da bodo ukrepi uspešni. Nasvete iz slikanice lahko uporabite tudi doma, saj vemo, da težko prepričamo naše otroke, da bi namesto sladkarij in prigrizkov pojedli tudi kaj zdravega in za telo koristnega, na primer sadje in zelenjavo.

  • Beti Južnič

KASPARAVIČIUS, KESTUS: DEŽELA LENUHOV

Prevod: Klemen Pisk

KUD Sodobnost International, 2018

Dežela lenuhov je delo litovskega pisatelja in ilustratorja Kasparavičiusa, ki je mladim bralcem že dobro poznan, saj je v slovenščini izšlo kar šest njegovih knjig, za vse prevode pa je poskrbel Klemen Pisk.

Predstavljajte si deželo, ki ga obdaja veliko obzidje riževega pudinga, prepojeno s sladkim malinovim prelivom. Obzidje nima nobenih vrat in tudi najmanjšega okenca ni, skozi katero bi se bilo mogoče skobacati na drugo stran. Vi pa si želite, močno si želite na drugo stran, zato vam ne preostane drugega, da se skozi obzidje pregrizete. Če ste sladkosnedi, bo to za vas mačji kašelj, le hitro vilice v roke in nabodite prvo malino, ki vam prekriža pot. Dobrodošli v Deželi lenuhov! Dobesedno ste si »primljaskali« pot na drugo stran. Tukaj avtomobili vozijo vzvratno, razen tistih, ki imajo kolesa obrnjena navzgor, jasno! S kolesi se vsi vozijo pod vodo, ampak ko postane zelo vroče in bi se radi malce namočili, takrat se je najbolje potopiti na površje, ker je voda tukaj tako suha, da marsikatera riba ni zdržala in je skočila na suho. Glavno mesto Dežele lenuhov se imenuje Tortogradec, in ko odprtih ust stopate mimo hiš sezidanih iz lešnikovega biskvita in občudujete strehe prekrite z medenimi strešniki, prelite s sladkorno, jagodno in čokoladno glazuro, ste prispeli na Avenijo medenjakov. Vas mika, da bi odlomili strešnik in ga pojedli? Kar izvolite, pazite le, da ne odlomite kos tistih strešnikov, ki so bili pomotoma posipani s soljo namesto s sladkorjem. Turističnih bonov tukaj žal ne sprejemajo, vas bodo pa z veseljem po dogodivščinah, ki jih ni malo popeljali Mijavko Lenušnik, Bučko Dremelj in Mufek Predušnik, trije mačji lenuhci, ki že komaj čakajo na vašo družbo.

  • Tanja Mlakar Košir

DORIA, JULIA: NEZEMLJANČKI NA MLEČNI CESTI

Doria, 2020

Ali smo v vesolju sami, je vprašanje, ki si ga radi zastavimo, četudi vemo, da nanj nimamo zanesljivega odgovora. Ko se ponoči zazremo v jasno nebo in vidimo množico zvezd, pomislimo, ali je tam zgoraj nekdo, ki mogoče prav ta trenutek gleda v nebo in se sprašuje podobno. Prav je, če se od časa do časa spomnimo, da nismo središče vesolja, in da se morebitni inteligentni prebivalci na oddaljenih planetih tudi sprašujejo o tem, ali so v vesolju sami… Zaenkrat so razdalje za našo civilizacijo prezahtevne. V bodočnosti bo verjetno drugače. Slikanica, ki jo je napisala, ilustrirala ter izdala priznana slovenska avtorica za otroke Julia Doria, nam predstavi pet majhnih radovednih nezemljančkov. Niso od daleč, v kakšnem drugem osončju, temveč kar blizu, živijo na eni od Jupitrovih lun, ki se imenuje Evropa. Radi hodijo na učne izlete in pot jih zanese tudi k nam na Zemljo. Kakšno naključje, prav k nam v Slovenijo, torej v Evropo. Srečajo tudi prebivalce Zemlje, ki pa ne kažejo pretiranega zanimanja za obiskovalce iz vesolja, saj menijo, da gre le za nenavadno oblečene cirkusante. Nič hudega, naši obiskovalci zaradi tega niso prav nič užaljeni. Iz njihovega pogovarjanja pa izvemo veliko o vesolju, planetih in drugih osončjih.

Iz knjige: “Mimi, Pipi, Bibi, Kiki in Žiži so skoraj istočasno odvrnili, da prihajajo iz Evrope. »Tudi jaz sem iz Evrope! Ampak vseeno izgledate malo čudno,« je odvrnil Zemljan. Nezemljančki so se močno zabavali: »Dragi Zemljan, tudi ti izgledaš malo čudno. Prihajamo iz Jupitrove Lune Evropa, ne iz tvoje Evrope!«”

  • Beti Južnič

WENDT, ALBERT: HENRIKIN STREŠNI VRT

Prevedla: Alexandra Natalie Zaleznik

Sodobnost International, 2019

Poetično in zabavno nas avstrijski pisatelj Albert Wendt popelje v čarobni svet na streho hiše na Zakrivljeni ulici 7, kjer iz kupčka mahu, ki ga čudaški krovec Hene in deklica Henrika poimenujeta Henrikin strešni vrt, čez noč zrasteta dve brezi. Hene in Henrika ne vesta, kako se je to zgodilo in se tudi preveč ne sprašujeta; brezi ju spodbudita, da na strehi »zakrivljene sedmice« iz dneva v dan sejeta, prinašata rastline v lončkih in druge elemente, ki kmalu ustvarijo pravi pravcati strešni vrt, poln veselja in življenja. Pri tem jima kmalu pomagajo tudi drugi, ki izkažejo navdušenje nad strešnim vrtom. Kmalu na vrtu ne domujejo zgolj rastline, ampak celo živali! Seveda pa ne more biti vse čudežno popolno,  v »zakrivljeni sedmici« živi tudi nadležna gospa Ciper, ki ji gre Henrikin strešni vrt strašansko v nos, naokoli se plazi hudobni maček Severin, iz kolena železne cevi starega prezračevalnega jaška pa se vsake toliko oglasi strašanski Rjovec … Zabavno branje za cicibane! Henrikin strešni vrt je leta 2019 prejel avstrijsko nagrado Österreichischer Kinder- und Jugendbuchpreis, radio Deutschlandfunk pa je knjigo uvrstil med sedmerico najboljših knjig za mlade bralce.

Iz knjige: »Rjovec je rjovel. Toda rjovenje je bilo nežno in počasi je prešlo v osupljivo petje. Ko je rjovec obmolknil, sta brezi odgovorili z nežnim šumenjem. So bila to vprašanja in odgovori? Graje ali strinjanja? Vse skupaj je bilo zelo slovesno, kot da bi bilo vnaprej pripravljeno, nekakšen pouk. In luna je sijala na to čudovito učno uro

  • Pia Marincelj

CICCIO, ADAM: ORANŽNO OGRINJALO

Založba Kres, 2020

Povezala sta se dva avtorja, ameriški strokovnjak za otroško psihologijo Adam Ciccio in francoski ilustrator Emmanuel Volant in nastala je zanimiva slikanica, ki govori o otrocih, šoli, bolezni in o tem, kakšne odnose vzpostavijo med seboj. Nace prihaja vsak dan v šolo, ogrnjen v oranžno ogrinjalo. To je precej nenavadno in otroci ga začnejo posmehljivo gledati. Bine, največji barabin na šoli, mu ga celo vzame in se ob tem norčuje.  Toda, ko Nace zaupa svojim sošolkam in sošolcem skrivnost, zakaj ga nosi, ga vsi razumejo, ker ima za to dober razlog. Podprejo ga tako, da tudi oni začnejo nositi ogrinjala različnih barv. Kaj bo storil Bine, pa izveste, ko preberete to res poučno slikanico.

Iz knjige: »Veš, moja mami je bolna. OGRINJALO nosim zanjo, ORANŽNO pa je, ker je to njena najljubša barva. Tako ve, da vedno mislim nanjo,«  mu razloži Nace.

  • Beti Južnič

FULTON, JULIE:  RADOVEDNA MARJANCA MEDVEDNA

Lipa, 2020

Slikanica, napisana v rimah govori o Marjanci, ki je zelo radovedna. Tako zelo, da je včasih prav nadležna in zaradi tega zaide v težave. Avtorica Julie Fulton prihaja iz angleškega Liverpoola in ima ob otrocih in živalih rada tudi nogomet. V slikanici, ki jo je ilustrirala Jona Jung, spremljamo dogodivščine radovedne Marjance, ki večno sprašuje in ne neha, dokler vsega ne izve ali vidi.  Tako kot vedno se obnaša tudi, ko gre s sošolci v živalski vrt. Vse živali jo zelo zanimajo, pri tem pa pozablja, da so nekatere drugačne in radovednica je povsod preblizu nevarnostim. Dogodivščina se sicer srečno konča, Marjanca je bogatejša in pametnejša za pomembno izkušnjo. Sklene tako: »Obljubim, ne bom več poredna. In res mi je žal. Odslej bom odgovore rajši po knjigah iskala, ne bom kar naprej več nosu povsod zraven tiščala.« Marjanca ima še kako prav, veliko odgovorov na vprašanja najdemo v knjigah. Te sicer res niso edini vir, saj vemo, da  je na svetovnem spletu moč najti številne odgovore. Toda branje knjig ima še vedno veliko prednosti za poglobljene odgovore našim otrokom. Zato vabljeni v knjižnico, kjer čaka naše radovedneže veliko knjig.

  • Beti Južnič

EICH, EVA: VODNIK ZA RAZISKOVALCE – ŽIVALI

Založba narava, 2020

Prijazni jesenski dnevi so kot naročeni za raziskovanje sveta, ki leži pred domačim pragom. V založbi Narava so izdali priročnik, ki je odlična spodbuda, da se otroci in starši skupaj odpravimo v naravo. Predstavljena so različna izhodišča za raziskovanje, in sicer: travnik, mesto, vrt, potok in ribnik, gozd ter živali, ki se skrivajo v zavetju noči. V drobni in barviti knjižici se skrivajo številne zanimivosti, uganke ter zabavne podrobnosti iz živalskega sveta. Tako denimo izvemo, da le čmrljem uspe oprašiti nekatere rastline, ki jih čebele ne morejo, da je sokol selec s strmoglavnim letom, v katerem doseže do 340 km/h, najhitrejša žival na svetu, ter da so najnevarnejše živali na svetu v resnici komarji, njihovi predniki pa so živeli že v času dinozavrov. Avtorica je priročnik popestrila še z mnogimi dodatnimi projektnimi izzivi, kot je denimo izdelava vrtca za male metulje, ali pa poskus, pri katerem bodo otroci preverili, kako hitri ali počasni so polži v resnici, izdelali terarij zanje ali pa past za žuželke. Preverjeno zabaven in zanimiv priročnik za otroke in starše, s katerim lahko naravo še bolj doživeto opazujemo in izkusimo!

Iz knjige: »Kako krt pod zemljo pride do zraka? Rovi in shrambe ležijo do 70 cm globoko pod zemljo in nekoliko spominjajo na pajkovo mrežo, le da so namenjeni deževnikom. Da pa mali mojster izkopavanja tam vseeno dobi dovolj zraka, ima čisto posebno kri: vsebuje veliko več hemoglobina kot naša in tako lahko privzame več kisika.«

  • Špela Činkelj

MACUROVA, KATARINA: EDI SE UČI LETETI

Epistola, 2019

Slikanica mednarodno priznane slovaške ilustratorke Katarine Macurove opisuje zaplete, ki nastanejo, ko Erni pomaga svojemu prijatelju Ediju, da bi se naučil leteti. Seveda, uganili ste, Edi je ptica in Erni je prepričan, da vse ptice letijo. Res se trudi, ima nešteto domislic in poskusita različne oblike učenja. Erni ne ve, da Edi ni navaden ptič, temveč noj. Kako je z noji in letenjem, mi vemo, kaj ne? Zato z zanimanjem sledimo njunim poskusom in dogodivščinam ter čakamo, kdaj bo Erni razumel, kakšni ptiči so noji…

  • Beti Južnič

GRAFENAUER, NIKO: ŽIVALI, ŽIVALI VSE NAOKROG

Grafenauer, 2020

Pred skoraj petdesetimi leti je Niko Grafenauer ustvaril Pedenjpeda, navihanega požeruščka, ki nas zabava in poučuje.Osemdesetletni pesnik pa še danes ni prenehal z ustvarjanjem in pred nami je njegova nova pesniška zbirka Živali, živali vse naokrog, za katero je navdihujoče ilustracije prispevala Polona Lovšin.  Nastopa približno petdeset različnih živali, domačih in gozdnih, slovenskih in tujih in vsaka dobi svoj verz. Praviloma se verzi nanašajo na kakšno posebno značilnost živali, po čemer jih otroci prepoznajo in ločijo od drugih. Slikanico lahko beremo od začetka, ali pa preberemo verz o tisti živali, ki nam je najbolj všeč.

Konj s kopitom grebe v tla,

rad bi bil čimprej doma.

A žrebiček lahkih nog,

poskakuje naokrog.”

  • Beti Južnič

HUDSON, KATY: ZLATI ŽELOD

Hiša knjig, 2020

Slikanico, v kateri je veverico in želod predstavila malce drugače, kot smo vajeni, je napisala večkrat nagrajena angleška avtorica Katy Hudson. Glavna junakinja slikanice je veverica, ki je še posebej živahna v nabiranju hrane. Veverica je najhitrejša žival v gozdu in zato vsako leto zmaga na tekmovanju »Lov za zlati želod«, saj ga vedno najde prva. Vendar so ob šestdesetletnici tega tradicionalnega tekmovanja organizatorji spremenili pravila. Na tekmovanje se lahko prijavijo samo ekipe. Veverica je jezna in ne razume, zakaj je to potrebno, saj je ona najhitrejša in ne potrebuje pomoči. Toda nima izbire, pravila so pravila in na tekmovanje se prijavi s prijatelji. Prav kmalu jih zapusti in sama najde zlati želod. Toda pravila so organizatorji spremenili namenoma in veverica hitro spozna, da brez prijateljev ne bo mogla zmagati. »Za veverico so bili prijatelji odslej VEDNO na prvem mestu.«

  • Beti Južnič

SEAL, JULIA in STEINFELD, LENA: KAM SO ŠLE ČEBELICE?

Učila, 2020

Slikanico z naslovom Kam so šle čebelice? sta ustvarili avtorici Angležinja in Nemka, Julia Seal in Lena Steinfeld. Deklica Tina rada raziskuje naravo. Na poti sreča čebelico Bino. Sprva se prestraši, saj misli, da jo hoče čebelica pičiti, ko zleti k njej. A kot vemo, čebele ne pičijo kar tako, samo takrat, ko se branijo ali prestrašijo. Bina jo v resnici prosi za pomoč. Med zbiranjem nektarja se je izgubila in sedaj ne najde poti nazaj k svoji ogromni družini, ki šteje kar 8962 čebel. Vrnitev ni lahka naloga, potreben je pogum in iznajdljivost. V klepetu Bina deklici razloži, kako iz nektarja nastane med, pa tudi, zakaj potrebujejo med. »Z medom napolnimo satje in vsako celico zadelamo z voskom. Z medom se prehranjujemo pozimi.«, ji pojasni Bina.

  • Beti Južnič

MORONEY, TRACE: RAD IMAM PRIJATALJE

Mofremplus, 2020

Slikanica Rad imam prijatelje nam na prijeten in razumljiv način razloži, kaj prijatelji pomenijo v življenju. Slikanica je ena izmed mnogih slikanic o čustvih, ki jih je ustvarila  mednarodno priznana avtorica Trace Moroney in so jih prevedli v 22 jezikov. Na vsaki strani slikanice je misel, lastnost ali značilnost prijateljstva. Tako, da si ob branju na lahkoten in razumljiv način zgradimo celovit pogled in razumemo, kaj prijateljstvo sploh je. S prijatelji mi je všeč in mi je zabavno, ob njih se počutim varno in zaželeno. Pomembno je, da se zavedamo: če želimo iskrene prijatelje, moramo biti tudi sami vdani prijatelji. Prijatelje zanimajo enake stvari kot nas, a vendar se razlikujemo – to je prednost prijateljstva in medsebojnega učenja. Avtorica zaključi slikanico z mislijo: »Da imaš dobrega prijatelja, moraš biti sam dober prijatelj«.

  • Beti Južnič

LAYTON, NEAL: PLANET, V PLASTIKO UJET

Grafenauer, 2020

Na našem planetu je plastika že povsod. Povzroča veliko težav ter ogroža živa bitja in naše okolje. Večkrat nagrajeni avtor in ilustrator Neal Layton v slikanici pojasni, kdo je iznašel plastiko, kje vse jo lahko najdemo, zakaj se ne more razgraditi in kakšno nevarnost predstavlja kopičenje plastike v naravi za ljudi in živali. Ponuja tudi kopico idej, kako lahko težave s plastiko rešujemo in tako pripomoremo k čistejšemu planetu.

Iz knjige: »Oceanski tokovi ustvarjajo vrtince, ki vase vlečejo večje in manjše kose plastike. Tako so se na nekaterih delih oceanov nabrale ogromne količine plavajočih plastičnih odpadkov, ki jim pravimo cone smeti

  • Pia Marincelj

GORENC, BOŠTJAN: SI ŽE KDAJ POKUSIL LUNO?

Mladinska knjiga, 2019

Slikanico z naslovom Si že kdaj pokusil luno? je napisal priljubljeni stand up komik, prevajalec in eden od letošnjih nominirancev za nagrado večernica za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo Boštjan Gorenc – Pižama, za izjemne ilustracije pa je poskrbel Igor Šinkovec. Gre za toplo, srčno in humorno slikanico, ki odlično ponazarja, kako skozi igro starši pri otroku spodbujamo domišljijo in ustvarjalnost.

Pripnite si varnostne pasove, udobno se namestite, odprite vrata v svet domišljije, vzleteli bomo! Na pot se odpravljamo s Svitom in Erikom, ki sta izdelala čisto pravo raketo.  Poimenovala sta jo Frčela prdela, ker bo frčala po vesolju, motorji pa bodo prdeli. A kam se odpravljamo, vas zanima? Na luno gremo. Zanima nas, ali je narejena iz bele čokolade ali iz sira. Ja, prav zares jo bomo pokusili. Ste za kos luninih tal tudi vi? Vstop v Frčelo prdelo je v Knjižnici Kočevje. Lepo vabljeni!

Verjetno vas zanima tudi, kdaj se pot konča? Domišljijska potovanja trajajo toliko dolgo, kolikor si jih sami zaželimo, vseeno pa si za na pot le pripravite sendvič ali dva, kdo ve, kakšen okus ima luna.

  • Tanja Mlakar Košir

BAUER, JANA: KAKO PRESTRAŠITI POŠAST

Sodobnost International, 2020

Da pošasti ne obstajajo? O, pa še kako obstajajo, kar vprašajte Filipa Zajca. Pripetila se mu je skrajno neprijetna zadeva. Pod njegovo posteljo se je zavlekla pošast. Obstajajo celo tri vrste pošasti. Robata, zobata in kosmata. O tem vam lahko več pove Oton Kobilica, ki je pregnal kar tri pošasti in štiri ščurke. Vas že malce najeda strah? Ni razloga! Vsaka pošast ima namreč svojo šibko točko. Bo glasna koračnica pregnala pošast izpod postelje? Kaj pa sirup proti kašlju? Morda pesem o strašni punčki Mari? To boste izvedeli v slikanici Kako prestrašiti pošast, avtorice Jane Bauer, letošnje prejemnice nagrade desetnica, ki jo je prejela za knjigo Ding dong zgodbe. Slikanica je obogatena s čudovitimi in izvirnimi ilustracijami poljske ilustratorke Malgosie Zajac. Kako prestrašiti pošast je zabavna in duhovita pustolovščina, v kateri ne manjka nenavadnih in zanimivih domislic iznajdljivih junakov, ki se samozavestno, pogumno in spretno spoprijemajo z otroškimi strahovi.
Zdaj pa le pogumno pokukajte pod svojo posteljo.

  • Tanja Mlakar Košir

DAYNES, KATIE: QUESTIONS AND ANSWERS ABOUT WEATHER 
Usborne Publishing, 2019
Uveljavljena angleška avtorica Katie Daynes najraje piše za malčke o temah, ki jih vedno znova privlačijo in burijo njihovo domišljijo. Med njenimi uspešnicami tako najdemo knjige, ki mlade raziskovalce poučijo o Zemlji, vesolju, živalih, človeškem telesu, hrani, svetu, naravi in seveda – o dinozavrih. Najboljše pri tem je, da prav vse omenjene knjige lahko najdete v naši knjižnici. V zbirko smo uvrstili še eno pravo knjižno poslastico za najmlajše – kartonko v angleščini, ki malčkom in otrokom 1. triade razumljivo in zabavno predstavi vreme in pojave, ki so povezani z njim. Knjiga je bogato ilustrirana in vsebuje številne zavihke, pod katerimi se skrivajo razlage posameznih pojavov. Tako med drugim lahko izvemo, kje na svetu je kraj, kjer nikoli ne dežuje, ali res lahko lije kot iz škafa, ali so oblaki res puhasti ter nenazadnje – zakaj je vreme tako zelo pomembno. Na koncu se skriva tudi zanimiva naloga, s pomočjo katere lahko mali raziskovalci ustvarijo vremenski poskus in opazujejo, kako vreme deluje v naravi.
Zabavna in poučna kartonka, ki nam odkriva vreme in nas obenem uvaja v svet tujega jezika…
Odlomek iz vsebine (v prevodu):
»Kje na svetu nikoli ne dežuje?
V Suhih dolinah Mcmurdo na Antarktiki že približno dva milijona let ni bilo dežja.«

  • Špela Činkelj

DOCHERTY, THOMAS, HELEN: VITEZ PLEMENITI, KI NI HOTEL SE BORITI

Morfemplus, 2016

Vitez iz slikanice Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti rad bere, bojevanje pa mu ni najbolj všeč. Helen in Thomas Docherty sta angleška zakonca, ki skupaj ustvarjata, Helen je avtorica in Thomas je ilustrator. Izdajata čudovite knjige za otroke, v katerih spodbujata branje in bralno kulturo pri otrocih. Lepega dne Lea opremijo z vsem kar vitezi potrebujejo ter ga pošljejo v svet, da bi se dokazal kot hraber vitez. Vzame orožje, ščit in konja, ne pozabi pa vzeti tudi velikega kupa knjig. Ko na poti srečuje hudobne in strašne nasprotnike, krilatega leva, hudobnega trola in seveda, gromozanskega zmaja, mu prav pridejo samo knjige. Namreč vsaka od teh pošasti ima tudi svojo mehko plat, vse rade poslušajo dobre zgodbe, ki so napisane v knjigah. Še bolj so srečni, ko jim Leo knjigo tudi podari. Sedaj postane vitez Leo junak, ker je ugnal vse grozne pošasti, to mu morajo vsi priznati. In sploh mu ni treba več v boj, odslej ga pustijo v miru brati. Da je bralni užitek še večji, je slikanica napisana v verzih. Ko obiskujemo gradove, pomislimo na viteze, ki so tam živeli in se urili za boj. Danes se ne vojskujemo več v oklepih in na konjih. Še boljše, vojn si ne želimo in tudi vojskovanja z orožjem ne! Borimo se z znanjem in delom, da bi nam bilo boljše in lepše. Pri tem so nam, tako kot vitezu Leu, v pomoč prav knjige in branje.

  • Beti Južnič

MAV HROVAT, NINA: VPRAŠANJE ZA BABICO

Miš, 2019

V današnji slikanici z naslovom Vprašanje za babico, vnuček preživlja prijetne in zabavne počitnice pri svoji babici. Napisala jo je priznana slovenska pravljičarka Nina Mav Horvat, ki se zna približati otrokom in s svojimi zgodbami povezati vsakdanje teme z razumevanjem otroškega sveta. Ker dela kot vzgojiteljica v vrtcu, ji znanja in izkušenj ter navdiha ne manjka. Marta Bartolj je z nežnimi ilustracijami okrasila slikanico.
Vnuček uživa pri babici. Daleč od tega, da bi se samo igrala in lenarila, pomaga ji tudi pri vsakdanjih hišnih opravilih in okuša izvrstne obroke, ki jih pripravlja babica. Veliko se pogovarjata o vsem mogočem, a nekega dne vnuček postavi nenavadno vprašanje, na katerega babica ne zna, vsaj takoj ne, odgovoriti. Odgovor lahko pove le, ko čez nekaj dni tudi razume, zakaj jo to sploh sprašuje. Vprašanja ne bomo izdali, saj potem branje ne bi bilo tako privlačno.

  • Beti Južnič

ZURCHER, VIRGINIA: ZVEZDA ŽIVALSKEGA VRTA

Alica, 2015

Slikanica z naslovom Zvezda živalskega vrta, nas popelje v pravljični svet živalskega vrta, v katerem v slogi in razumevanju živijo različne živali. Gre za prvenec in pravo svetovno uspešnico, avtorice Virginie Zurcher, ki nas res očara s svojo zanimivo, otrokom razumljivo in napeto zgodbo s čudovitimi ilustracijami Daniela Howartha. Neke mirne noči se v živalskem vrtu zgodi nekaj nenavadnega, z neba pade mala zvezdica. Po nesreči seveda, in zato si želi čimprej vrniti na nebo. Toda to mora storiti pred sončnim vzhodom. Vse živali bi ji rade pomagale, vendar niti močni lev, niti okretna opica in celo najvišja med njimi, žirafa, ne zmorejo spraviti zvezde nazaj na nebo. Pomoč pride prav nepričakovano, a kako, boste izvedeli, ko slikanico preberete.

  • Beti Južnič

MORAN, JOSE: RIS IN IZNAJDLJIVOST

Grahovac, 2019

Španski avtor Jose Moran je ob pomoči ilustratorja Simona Mendeza, ustvaril serijo slikanic, pod skupnim imenom Vrline, v katerih je predstavil različne živali in vsaki določil tudi posebno lastnost. Pri risu se je odločil za iznajdljivost, verjetno tudi zaradi načina lova. Glavni junak ris Mino se izkaže tako, da zna ustrezno odgovoriti na izzive in težave v katerih se znajde. Prva je osamljenost: nima prijateljev in nihče se noče družiti z njim. Druga preteča nevarnost: sledi mu divji lovec, ki ga želi ustreliti in iz njega naredil trofejo. S pravo odločitvijo odgovori na oba izziva, pridobi si prijatelje, ki mu pomagajo tudi pri tem, da se izogne divjemu lovcu. Nekaj navad pa bo le moral spremeniti v svojem življenju. Katere, pa izveste, ko preberete slikanico.

  • Beti Južnič

KLOPČIČ, ALENKA: ZALJUBLJENI DEŽEVNIK MARTIN

Eko knjiga, 2010
V meglenih mokrih dnevih smo bolj kisle volje in če že moramo, se odpravimo od doma z dežnikom. Tudi večina živali raje poišče suho zavetje pred dežjem in strelami. So pa tudi izjeme. Deževniki med dežjem pridejo na površje, ker jih menda pritegne prav dež in vibracije, ki jih ustvarja, ko pada na zemljo. Zagotovo pa so zaradi tega dobili takšno ime. Ti majhni, na videz neugledni črvi, so v resnici ene najbolj za zemljo koristnih živali na svetu. V današnji knjigi Zaljubljeni deževnik Martin, ki jo je napisala slovenska avtorica Alenka Klopčič, spremljamo zgodbo o deževniku Martinu in o življenju teh skrivnostnih zanimivih živali. Na način, ki je razumljiv otrokom, spoznamo njihove življenjske navade in tudi to, da so obojespolniki. Predvsem pa je poudarjen njihov pomen za naravo, rahljanje prsti in predelavo odpadnega listja v koristno gnojilo, za to smo jim zelo hvaležni! Deževniki pa ne marajo tekoče vode, Martin pravi, da je hladna in nevarna. Zato pa obožujejo lužice, ki nastanejo po obilnem deževju in so prav po njihovem okusu: tople in blatne. Knjiga ni tipična slikanica, je bolj ilustrirana zgodba. Toda deževniki so res zanimiva bitja. Že stari Egipčani in Grki so jih častili, zaradi njihove koristnosti so jih imeli za božji dar. Žal se je to kasneje pozabilo in še pred 150 leti so jih ljudje pobijali, saj so bili prepričani, da škodijo rastlinam na njivah in vrtovih. Danes se zavedamo njihovega izjemnega pomena in prav je, da jih opazujemo in s tem bogatimo svoje vedenje o naravi.

  • Beti Južnič

KARST, PATRICE: NEVIDNA NIT
Grafenauer, 2019
Nevidna nit je čudovita slikanica o ljubezni, ki nas povezuje. Dvojčka Liza in Jošt se neke nevihtne noči prebudita in prestrašena stečeta k mamici v posteljo. Mamica pa otroka napoti nazaj v njuno sobo in jima pove, da so vedno skupaj, četudi spijo v drugi sobi, saj jih povezuje nevidna nit: »Čeprav je ne vidiš, jo čutiš v srcu in veš, da boš vedno povezan s svojimi najdražjimi.« Svet je prepreden z nitmi ljubezni, ljubezni med otroci in starši, prijatelji, sorodniki … Nit je z nami vedno, ne glede na to, kakšne fizične razdalje so med nami in ne glede na to, ali smo trenutno jezni drug na drugega. Nit ostane z nami celo, ko nekdo umre … Slikanica z nežnimi in prijetnimi ilustracijami lahko staršem, vzgojiteljem, učiteljem in socialnim delavcem nudi veliko oporo pri pogovoru z otroki o premagovanju osamljenosti, nočnih strahov, spopadanju s tesnobo ob ločitvi, izgubi bližnjega ali selitvi.
Iz knjige: »Kaj pa, če bi bil vesoljec?« »Celo v vesolju bi te dosegla

  • Pia Marincelj

BUSH, JACK: TI, PRAV TI
Ocean, 2020
Pesem v slikanici, ki na moderen, a nadvse nežen in ljubezniv način prikazuje očetovsko ljubezen; od otrokovega rojstva, do prvega nasmeha, poskusov prvih besed in negotovih korakov do zvedavega raziskovanja sveta z roko v roki. Avtor Zack Bush je navdih za verze dobil pri svojih dveh otrocih, dveletniku in dojenčici. Čudovite, topline polne ilustracije je prispeval priznani italijanski umetnik Gregorio De Lauretis, srčne verze pa v slovenščino mojstrsko prepesnil Milan Dekleva, ki ga zagotovo poznate preko številnih otroških slikanic v verzih. Pomembno je, da otroci vedo, kako radi jih imamo. Ob doživetem branju te slikanice bodo to zagotovo začutili.
Iz knjige: »Od prav vseh otrok, ki lahko bi bili, zame na svetu si ti, prav ti

  • Pia Marincelj

ĐURIĆ, ZALA: SAMOROG SAMO
Primus, 2020
Zala Đurić, v prvi vrsti igralka in pevka, hči slavnih staršev, Branka Đurića in Tanje Ribič, je pred leti izdala svoj literarni prvenec, pesniško zbirko Zbrka poezije. Letos se vrača v knjižnice z drobno slikanico o samorogu Samu, ki je bil nekega dne tako osamljen, da si je odločil poiskati sebi primerno družbo. Na poti je preizkusil življenje s kokoškami, konji in kravami, a vsi so ga na koncu zavrnili zaradi njegove drugačnosti. Naposled je prišel do dežele samorogov. A tudi tam se je izkazalo, da ni vse tako rožnato, kot se je zdelo na začetku … Iskriva, zabavna in osvežujoča slikanica o sprejemanju drugačnosti, humornost katere še poudarijo zabavne ilustracije Vaska Vidmarja.
Iz knjige: »Vse je bilo kot v pravljici, dokler se samorog Samo ni prvič sprehodil do stranišča. Drugi samorogi so nenadoma odložili vse delo, zabavo, zapustili ležišča in se zbrali okrog njegovega kakca

  • Pia Marincelj

KLEMENČIČ, LILJANA: KAKO JE EVROPA DOBILA IME

Ajda, družba Piano, 2004
Kaj je lastno ime? Je označba, ki jo uporabimo za ločevanje in določevanje ljudi. Ljudje imamo osebna lastna imena in priimke, ki nam določajo unikatno, enkratno identiteto ali istovetnost. Poznamo tudi zemljepisna lastna imena s katerimi poimenujemo mesta, kraje, naravne pojave, kot so reke, jezera ali morja. Tudi kontinent, na katerem se nahaja Slovenija, ima svoje ime: rečemo mu Evropa. Otroke poimenujejo starši, kako pa nastanejo druga imena, pa gotovo ni enostavno vedeti. Je pa vedno zanimivo, saj je to del naše zgodovine in pomen je pogosto skrit v različnih legendah ali mitih. Tudi ime Evropa je takšno. Evropa je bila prelepa kraljična, ki naj bi živela pred tri tisoč leti v Feniciji, deželi, ki jo danes poznamo kot Sirijo. Grška legenda govori o tem, kako se je vanjo zaljubil vrhovni bog Zevs in jo preobražen v bika, odpeljal čez morje. Tu se ji je razkril in njuni sinovi so postali pomembni vladarji v različnih kraljestvih tedanje Grčije. V njeno čast so stari Grki kontinent poimenovali Evropa in ime se je ohranilo vse do današnjih dni. To zanimivo zgodbo oziroma legendo so prilagodili in oblikovali v slikanico z ilustracijami ugledne slovenske ilustratorke Mojce Cerjak. Slikanica Kako je Evropa dobila ime je lep primer, kako lahko tudi majhnim otrokom razložimo zgodovino, stare legende in kako te vplivajo na današnji čas. Je pa tudi lepo, da vemo, da je Evropa, ki je sedaj združena v veliko družino različnih narodov in kljub vsem težavam deluje, dobila ime po lepi deklici.

  • Beti Južnič

ZOMMER, YUVAL: MOJA VELIKA KNJIGA O ŽUŽELKAH
Založba Grlica, 2020

Ste vedeli, da ima pajek osem kosmatih nog in 48 kolen? Da so kačji pastirji hitri in spretni lovci, ki znajo leteti celo vzvratno in delajo lupinge? Ali pa, da termiti kljub vročini v okolici živijo v hladnih stolpih, saj topel zrak iz termitnjaka izhaja skozi visok dimnik na vrhu? Ta velik, pisan in gomazeč priročnik bo odraslim v veliko pomoč pri odgovarjanju na radovedna in včasih težka vprašanja malih otroških glavic. Znali bomo odgovoriti, zakaj mravlje hodijo ena za drugo, zakaj so žuželke tako rade v hiši in celo, ali imajo stonoge res sto nog. Predstavljeni so osnovni pojmi in izrazi, ki jih strokovnjaki uporabljajo pri poimenovanju in opisovanju žuželk. Spoznamo različne leteče, pikajoče in migotajoče žuželke z vsega sveta. Preberemo lahko številne zanimivosti o tem, kaj žuželke v naravi jedo, kaj lovijo, kako se razmnožujejo. Za posebno zabavo poskrbi tudi naloga na začetku knjige, ki male radovedneže vabi, da iščejo točno določene žuželke na barvitih ilustracijah. Priročnik, ki bo razveselil tako odrasle kot mlajše otroke.
Odlomek iz besedila:
»Zakaj je paličnjak podoben palici?
Da večja žival misli, da je palica in ne njena večerja! Telo paličnjaka je podobno vejicam in vejam iz okolice njegovega bivališča

  • Špela Činkelj

WILDE, OSCAR: SEBIČNI VELIKAN

Sanje, 2016

Pravljica Sebični velikan je večna. Prav nič se ji ne pozna, da jo je že pred 130 leti napisal slavni angleški pisatelj Oscar Wilde, lepe ilustracije Petre Preželj pa jo naredijo še kako sodobno. Glavni junak je velikan, ki ima čudoviti vrt in je nanj zelo ponosen. Toda njegove lepote noče deliti z otroci, zabiča jim, naj se igrajo drugje. Posledice so hude, ker v vrtu ni otrok, tudi pomlad ne želi priti v takšno puščobo in v njem se za stalno naselijo mraz, mrzli vetrovi, pa še toča ga redno obiskuje. Ali bo velikan razumel, da pomlad in njene lepote ne okrasijo vrta zaradi njegovega sebičnega vedenja? Zgodba nas pouči, da lepota narave ni nekaj večnega in da lahko s slabim vedenjem prihod pomladi tudi preprečimo.

IZ KNJIGE:
In drevesa so bila vrnitve otrok tako vesela, da so se prekrila s cvetovi in so z vejami nežno plapolala nad njihovimi glavami. Ptice so letale naokrog in žvrgolele od navdušenja, cvetlice pa so pogledovale gor skoz zeleno travo in se smejale.

  • Beti Južnič

TUCKER, ZOË: GRETA IN VELIKANI
Mladinska knjiga, 2020
Slikanico Greta in velikani je navdihnila zgodba švedske okoljske aktivistke na področju podnebnih sprememb, Grete Thunberg, ki je bila leta 2019, pri rosnih 16 letih nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Greta iz slikanice živi v osrčju čudovitega gozda. Nekega dne ji živali obupane zaupajo, da njihov dom uničujejo pohlepni velikani. Ti so sekali vse več in več dreves in si gradili domove, ki so rasli v vasi in mesta. In mala Greta ne oklevala, čisto sama samcata se postavi na sredo gozda in z napisom »NEHAJTE!« čaka na velikae. Pri protestu se ji kmalu pridružijo tudi drugi otroci in velikani jih končno opazijo ter sprevidijo svoje napake. Slikanico s čudovitim sporočilom: »nihče ni tako majhen, da ne bi mogel česa prispevati« sta ustvarili britanska avtorica Zoë Tucker in ilustratorka Zoe Persico. Zgodba nas sicer razveseli s srečnim koncem, vendar se v resničnem svetu Greta še vedno bori z velikani, zato so na koncu dodana tudi čisto prava navodila, kako se lahko vsak potrudi po svojih najboljših močeh, da Zemljo čim dlje ohranimo v dobri kondiciji.

Iz knjige: »Prednjo je stopil volk z mehkim srebrnkasto rjavim kožuhom. Rep je imel poklapano spodvit podse. »Prosim, pomagaj nam,« je zašepetal. »V gozdu je vse narobe in ne vemo, na koga naj se obrnemo. Velikani nam uničujejo dom.««

  • Pia Marincelj

ENGLER, MICHAEL: MIDVA SVA PRIJATELJA

Kres, 2019
Jež je lik, ki pogosto nastopa v slikanicah, saj je s svojimi bodicami in plašno naravo zanimiv in malce skrivnosten. Današnjo slikanico Midva sva prijatelja sta ustvarila dva nemška avtorja pisatelj Michael Engler in ilustratorka Joelle Tourlonias. V njej si jež najde prijatelja zajčka. Zajčka so očarale ježeve bodice, ježek pa se ni mogle načuditi zajčkovi mehki dlaki. Lepo sta se igrala in zabavala, tudi jedla sta skupaj. Najbolj sta bila vesela, ko sta našla polža na korenčku. Korenček je bil za zajčka, polž pa za … Toda prišla je zima in to je spremenilo njuno druženje. Kako boste lahko prebrali v knjigi. Izvedeli bomo tudi, ali je bilo njuno prijateljevanje s tem ogroženo. Prijateljstvo je pomembno, še posebej za otroke, in to je sporočilo današnje slikanice.

Iz knjige
»Zajček in ježek sta postala najboljša prijatelja. Njuno prijateljstvo je bilo toplo kot kakav, sladko kot med, in brezmejno, kot je bilo nebo nad njima

  • Beti Južnič

PODGORŠEK, MOJICEJA: LEŠNIK JE MOJ!

Epistola, 2015

Zgodba izpod peresa ene najbolj znanih pisateljic za otroke, Mojiceje Podgoršek, govori o veverici. Ta obožuje lešnike, ki kot vemo, rastejo tudi pri nas in so zelo priljubljeni, še posebej v čokoladi. Eden ji pade na tla in glej – nesreča. Takoj se ga polasti jež, ki živi v duplini ob vznožju drevesa. Spor zaradi lešnika preraste v veliko večji sosedski spor, saj si, kot se to zgodi pogosto med sosedi, očitata veliko stvari, od nočnega hrupa, do različnih stvari, ki so skrivnostno izginile. Kdo bo dobil lešnik boste izvedeli, ko slikanico preberete? Samo namig, ne bo ga dobil nobeden od prepirljivcev!

  • Beti Južnič

RAUD, PIRET: PRISMUKNJENE ZGODBE
KUD Sodobnost International, 2019
Prva v slovenščino prevedena zbirka kratkih prismuknjenih cukrčkov odlične estonske pisateljice in ilustratorke Piret Raud, bo s svojim toplim humorjem in prisrčno mero čudaškosti nedvomno navdušila bralce vseh starosti. Med očarljivo prismuknjenimi junaki zgodb najdemo povsem navadne ljudi, tukaj pa so tudi kralj s svojo kobilo Rozi, ki je najraje od vsega jedla čips, stričev bojazljivi mobilni telefon, pujsek, ki ni znal kruliti, princesa, ki je oboževala lov na zmaje, kitajski korenček, krava, ki se je zanimala za ikebano, jajce, ki je izvajalo jogo in mnogi drugi. Zgodbe so kot nalašč za skupno družinsko branje, smeh je zagotovljen!
Iz knjige:
»Stric Vili je zbiral gumbe. Imel je že najrazličnejše: velike in majhne, okrogle in kvadratne, pikaste in črtaste, barvne in prozorne, eden od gumbov je bil celo zlat. Rad je hodil naokrog s široko odprtimi očmi, in ko je opazil kak fin gumb, je iz žepa potegnil škarjice in ga odrezal za svojo zbirko. To je počel zelo tiho in neopazno, kot kakšen žepar. Lastnik gumba ga nikakor ni smel opaziti, sicer bi se lahko nanj razjezil.«

  • Pia Marincelj

HART, OWEN: RADA TE IMAM IZ VSEGA SRCA

Učila, 2017

Zgodbica Rada te imam iz vsega srca, ki jo je napisal angleški avtor Owen Hart, opisuje mamico medvedko in njenega sinčka, ki se zbudita iz zimskega spanja v toplo pomlad. Odideta na potep in na poti najde medvedek svojo prvo rožo. Dnevi postajajo vse bolj topli in na pohodu srečujeta različne živali. Toda medvedek postane žalosten, pomisli na to, da bo enkrat moral sam na pot, saj bo kmalu odrasel. Toplota ni samo temperaturni pojav, materina toplota je v resnici čustvo, ki povezuje mater s svojim otrokom. Medvedka ga potolaži in mu pove, da tudi ko bo živel sam in daleč stran, bo njena ljubezen vedno z njim. Ljubezen je takšna, vedno nas greje in ob pomanjkanju ljubezni smo žalostni in nesrečni. Lepa slikanica, ob kateri z otroki spregovorimo o ljubezni, ki jo čutimo drug do drugega. Vedeti in razumeti moramo, da ljubezen ni dana vsem na svetu. Bi jo pa morali vsi čutiti.

  • Beti Južnič

DODD, EMMA: RADOSTI ŽIVLJENJA

Hiša Knjig, KMŠ, 2020

Zakaj se veselimo življenja in kaj je tisto, kar nam polepša dneve, jih naredi polne? V resnici življenje sestavljajo majhne reči, drobna vsakdanja opravila, ki nas naredijo zadovoljne. Med najbolj pomembnimi pogoji za srečno in smiselno življenje ljudi je svet okoli nas, ki ga moramo ohranjati čistega in lepega, da bomo zdravi, se dobro počutili in v njem srečno živeli. Slikanica Radosti življenja nas spomni na to, kar že vemo, pa nam vseeno spet pove, kako pomembna sta okolje in narava za naše harmonično življenje. Angleška avtorica Emma Dodd na razumljiv način pojasnjuje pomembna življenjska vprašanja. Da bi bil bralni užitek še večji, slikanico krasijo ilustracije z zlatim poprhom. Vprašajmo se, kaj naredi naše življenje srečno in veselo? Takšno ugibanje si postavita mali rjavi psiček in veliki psiček. Zdi se nam, da gre za očeta in sina, četudi nam avtorica tega ne razkrije in mogoče je njuno razmerje povsem drugačno. Očitno je, da sta si blizu, in da se imata rada. Poskušata se spomniti, kaj je vse tisto, kar nam naredi življenje smiselno, dragoceno in prijetno, a pri deseti številki obupata, ker ugotovita, da je radosti, ki nam jih ponuja življenje, veliko preveč in jih ne bi mogli našteti v enem dnevu. Nič hudega, jutri bo še en dan in ko se bosta zbudila, lahko nadaljujeta z naštevanjem.

IZ KNJIGE: “Sedmo radost občutiš, ko prisluhneš škrabljanju dežja. Osma pripada toplim sončnim žarkom.”

  • Beti Južnič

MAZZINI, MIHA: ČAS JE VELIKA SMETANOVA TORTA

Kres, 1999

Teorija relativnosti Alberta Einsteina je ena najbolj revolucionarnih znanstvenih teorij sodobnega časa in je še dandanes težko razumljiva. V svojem bistvu je zelo preprosta, četudi se nam zdi, da se z večino njenih idej in posledic ne srečujemo v vsakdanjem življenju. V resnici to ni čisto res. Relativnost časa lahko razumejo tudi
otroci, le pojasniti jim je treba na razumljiv način. Tu se odlično izkaže avtor Miha Mazzini v slikanici z naslovom Čas je velika smetanova torta, katerega poznamo najbolj po pisanju za odrasle. Posebne ilustracije je prispevala Mojca Osojnik. Zvečer Lana nestrpno čaka pravljico, ki ji jo bo tokrat prebral očka. A nekaj jo muči in zato ga tudi vpraša »Zakaj si se danes tako malo igral z mano?«. Očka premišlja in potem se domisli odgovora. Lani pove, da čas meri ura, a ura je v resnici torta. Velik del jo pojedo drugi in zato zanjo ostane tako majhen košček. Lana te  primerjave časa s torto ne razume. Zato ji očka obljubi, da ji bo naslednji dan vse pokazal. In res, namesto, da bi šla Lana v vrtec, odide z očkom v njegovo službo, na zadnjem sedežu se z njimi pelje velika slastna, smetanova torta s sladkim marcipanom na vrhu. Lana tako na lastne oči vidi, kdo poje največ torte, očkovega časa, ampak tudi to, komu ostane najlepši in najbolj slasten kos. Res je hudo, da imamo tako malo časa za otroke in ga tudi premikanje ure ne more podaljšati. Zato je toliko bolj pomembno, da prosti čas, ki nam ostane, kvalitetno izrabimo in se  posvetimo otrokom. In ne pozabimo na branje pred spanjem, takrat se čas upočasni in je najboljši del dneva tudi za resne pogovore.

  • Beti Južnič

DORIA, JULIA: TAŠČICA

Doria, 2018

Glavna junakinja slikanica, ki jo je ustvarila slovenska pisateljica, ilustratorka in bibliotekarka Julia Doria, je taščica Tia. Taščice so sicer, kljub svoji majhnosti, zelo prepirljive in se pogosto med seboj zravsajo. V takšnem prepiru si je taščica Taja poškodovala krilo in ni mogla pred zimo odleteti v južne kraje. Tia pa ni takšna kot druge taščice, se ne prepira in ne pretepa, temveč pomaga. Odloči se, da bo poškodovani Taji pomagala. Najde jima prebivališče, potem še zdravnico sovo za poškodovano krilo in ob pomoči prijazne veverice, tudi hrano. Spomladi pa Tia odleti, da si poišče svoje gnezdo, saj so taščice po naravi samotarke in vedno živijo same.

Iz slikanice: »Čeprav se taščice pogosto prepirajo, si v stiski vendarle pomagajo. Tako se je taščica Tia odločila, da bo ostala pri nebogljeni ptičici in ji pomagala preživeti v zimskem času

  • Beti Južnič

ROBBERECHT, THIERRY: O VOLKU, KI JE PADEL IZ KNJIGE

Hiša knjig, Založba KMŠ, 2020

Slikanico O volku, ki je padel iz knjige lahko beremo in spremljamo kot igro. Napisal jo je belgijski pisatelj Thierry Robberecht, ki ima bogate izkušnje s pisanjem knjig za otroke in sodelovanjem z različnimi ilustratorji. V Zoeini sobi so police polne različnih družabnih iger in predvsem knjig. Nekega dne ena zleti na tla in iz nje pade glavni junak – volk. Volk se želi vrniti nazaj v svojo knjigo, a mu ne uspe. V brezglavem begu pred mačkom, ki se ga prav nič ne boji, saj je volk iz knjige veliko manjši od njega, poskuša najti pravo knjigo – zgodbo zase. Nikjer ne najde prave knjige, volka nihče ne potrebuje. Po neuspešnih poskusih izbere pravo, vstopi v gozd in zagleda v rdeče oblečeno deklico. Zveni znano, toda konec zna biti drugačen od pričakovanega …

  • Beti Južnič

MUCK, DESA: ANICA IN PRVA LJUBEZEN

Mladinska knjiga, 2005

Fantastična, večno duhovita slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in avtorica knjig za otroke in mladino, Desa Muck, v zadnjih desetletjih ostaja najbolj brana in priljubljena slovenska mladinska pisateljica. Anica je v zgodbi Anica in prva ljubezen primorana oditi na počitnice k teti Mici, ki živi na kmetiji. Sprva Anici ta ideja ni prav nič všeč, in na začetku se nad vsem zmrduje. Nič kaj všeč ji ni, da je treba na kmetiji ves čas nekaj delati, ko pa bi se ona raje igrala. Kaj kmalu pa se kmečkega življenja privadi in ugotovi, da so nekatera opravila in običaji celo zelo zabavni in kratkočasni. K temu pa prav gotovo pripomore tudi prijetni sosed Blaž, ki prične v Anici vzbujati nenavadne občutke, ki so ji povsem novi, a zelo prijetni …

Iz knjige: »Njihovo kraljestvo je bilo ob potoku. Lovili so potočne rake, delali mlinčke, spuščali ladjice in se valjali po vodi. Nekoč so šli nekoliko dalj ob potoku, kjer je bil majhen jez, pod njim pa velik tolmun, v katerem se je dalo imenitno plavati. Nekoč pa Blaž ni mogel z njimi. Anica je ugotovila, da brez njega čofotanje sploh ni tako zabavno

  • Pia Marincelj

HASELHURST, MAUREEN: ZGODBE IZ STOLPA

Pomurska založba, 2008

Slikanico je napisala angleška avtorica Maureen Haselhurst, ilustrirala pa Barbara Vagnozzi. Glavna junakinja je zgodbarka Zala, ki živi v Zgodbarskem stolpu. Vsa leta je polnila sobe z zgodbami in nekega dne je stolp skorajda razneslo. Zato je začela zgodbe pripovedovati otrokom po mestu in ker je bilo mnogo poslušalcev je imela veliko dela, švigala je od vrat do vrat, da se je kar kadilo. Pa se je domislila, da bi lahko zgodbo prebrala vsem naenkrat! Ampak, kako? Poskusila je z velikim balonom, potem z glasnim ognjemetom; otrokom pokanje ni bilo všeč, poslali so jo proč. Dolgo je ni bilo nazaj. Vrnila se je z lično zavitimi knjigami v darilni papir in jih položila pred vsaka vhodna vrata. Na vsakem zavitku je bilo takšno pisemce: “Prosim, berite to zgodbo otrokom tako dolgo, da jo bodo lahko oni prebrali vam.” Tudi vi se držite Zalinega nasveta. Zato vam iz knjižnice Kočevje želimo čim manj glasnega pokanja in čim več glasnega branja!

  • Beti Južnič

BOGART, JO ELLEN: BELI MUC IN MENIH
Zala, 2017
Slikanica Beli muc in menih je nastala na podlagi slavne irske pesmi, ki jo je na rob nekega resničnega rokopisa v opatiji Reichenau na jugu Nemčije o svojem belem mucu Pangurju napisal neznani menih v 9. stoletju. V skrivnostni noči malemu belemu mucu sledimo v srednjeveški samostan, kjer učeni menih pozno v noč prepisuje rokopise. Iluminiranje je dolgotrajno opravilo, ki je zahtevalo veliko potrpljenja in koncentracije, zato so si menihi pogosto krajšali čas tako, da so na robove rokopisov risali nenavadne motive iz svoje domišljije. Medtem ko menih pozno v noč prepisuje rokopise in v tišini srka znanje iz zakladov učenosti, muc Pangur zavzeto preganja miške. V sožitju zadovoljno živita, zatopljena vsak v svoje opravilo, kar jima prinaša veselje in svetlobo. Pesem v stari gelščini slišimo tudi v odjavni špici znanega, ročno animiranega filma Skrivnost iz Kellsa, v katerem igra pomembno vlogo beli muc Pangur Bán. Čudovita srčna slikanica, ki razširi poznavanje srednjeveškega življenja menihov.
Iz knjige: »V najinem skromnem domu Pangur najde miško, jaz pa svetlobo v temi

  • Pia Marincelj

DODD, EMMA: KAJ ŠTEJE NAJVEČ?

Hiša Knjig, založba KMŠ, 2020

Angleška avtorica Emma Dodd je pripravila lepo slikanico s pomenljivim naslovom Kaj šteje največ, v kateri na enostaven način pojasnjuje globoka življenjska vprašanja. Da bi bil bralni užitek še večji, slikanico popestrijo ilustracije s srebrnim poprhom. Vprašajmo se, kaj šteje največ v življenju? Takšno ugibanje si postavita mali rdeči konjiček in veliki sivi konj. Da bi našla pravi odgovor, se odločita, da se bosta sprehodila in ozrla okoli sebe. Kamorkoli prispeta, iščeta odgovor. Ne najdeta pa samo enega, ugotovita namreč, da je odgovorov ogromno. Strinjata se samo z enim in tudi mi jima bi pritrdili: »Na koncu vedno največ šteje ljubezen«.

Iz knjige: “Šteje največ pogum ali priznanje, da te je včasih strah? To, da si vedno med ljudmi, ali to, da si vzameš čas samo zase? Morda šteje to, da pohajkuješ naokoli, ali to, da včasih ostaneš doma?”

  • Beti Južnič

LOUISE, ZANNI: ADAM IN MEDVED

Skrivnost, 2018

V zgodbicah za otroke zelo pogosto nastopajo medvedi. V raziskavi, ki je analizirala pravljične urice v ameriških knjižnicah, so izpostavili medveda, kot najbolj pogosto uporabljeno besedo. Medvedi v zgodbah za otroke seveda niso prave živali iz gozda, temveč imajo lastnosti oseb, običajno so veliki, zaščitniški in prijazni. Slikanica, ki jo je napisala avstralska pisateljica Zanni Louise, govori o dveh prijateljih, dečku Adamu in medvedu. Adam ima čudovit medvedji kostum, vendar ga jezi, ker ga ljudje vedno prepoznajo kot dečka. Zato odide v gozd, tam sreča medveda v jopiču, ki želi biti fantek. Odlična osnova za veliko prijateljstvo, ki ga potrdi še ena skupna lastnost: oba rada jesta kruh z medom. Lepa zgodba o prijateljstvu in razumevanju, s sodobnimi, a prijetnimi ilustracijami.

  • Beti Južnič

DUNBAR, JOYCE, PETTY, KATE IN SOMERVILLE, LOUISA : NOČNE LUČKE in ŠE VEČ NOČNIH LUČK: Zgodbe, ki jih prebirate otroku kot spodbudo, da razvije umirjenost, samozavest in ustvarjalnost

Primus, 2019 in 2020

Slikanici sta namenjeni otrokom, starim od štiri do osem let. Ustvarila jih je skupina avtorjev: pisateljica za otroke, psiholog in umetniki iz različnih držav. V vsaki knjigi je dvajset  interaktivno prikazanih pravljic, ki so bile napisane tako, da umirijo in sprostijo otroke pred spanjem, obenem pa spodbudijo njihovo razmišljanje in domišljijo. Poslušajmo: »Zdaj je čas, da uživaš na zabavi. Kaj boš počel? Se boš pridružil igram? Si boš privoščil pojedino s sladkim nektarjem? Boš plapolajoč s krili preplesal vso noč? In, ko pride čas, da odideš domov, smukneš v posteljo, boš sanjal o gosenici, ki te je povabila na najboljšo zabavo doslej – o prijazni zeleni gosenici, ki te je povabila na Metuljčkov ples?«

  • Beti Južnič

EMILIANI, LUCIA: NAJBOLJŠI PRIJATELJICI

Morfemplus, 2017

Gozd je ključnega pomena za naše zdravje in kvalitetno bivanje ter tudi za gospodarjenje. Gozd pa je tudi dobra spodbuda za pisanje zgodb, saj ima pridih skrivnostnosti, torej pravljičnosti, ker v njem prebivajo različne
živali. Če tem živalim pripišemo človeške lastnosti, se hitro rodi prava zgodba za otroke. Tudi slikanica, ki jo je napisala slovenska avtorica Helena Kraljič, (zadnja leta objavlja pod imenom Lucia Emiliani) je takšna. V našem gozdu živita divja svinja Dora in vidra Vanja, ki sta najboljši prijateljici. Ves čas sta skupaj, se igrata, enkrat plavata v vodi, kar je bolj všeč Vanji, drugič rijeta po blatu, kar je bolj všeč Dori. Ob skupni igri delata tudi druge stvari, ki jih naj bi počeli najboljši prijateljici, pogosto si kaj podarita. Toda nekega deževnega dne, se zgodi nekaj groznega. Vemo, da deževni dnevi slabo vplivajo na naše počutje, smo bolj občutljivi in bolj slabe volje. Tudi v gozdu je tako in naši junakinji se na smrt skregata, ne da bi vedeli zakaj. Tako hudo, da nista več prijateljici. Zanimiva zgodba se še bolj zapleta, saj v gozdu živijo tudi druge živali: medved, volk, veverica… A konca seveda ne bomo izdali, lahko samo namignemo, da je srečen, saj pravo prijateljstvo premaga še tako velike zamere in slabo voljo. Prav je, da se opravičimo in naredimo kaj lepega in dobrega za tistega, ki smo ga prizadeli. Odrasli pa moramo biti vzgled in tako pokazati otrokom dobro sobivanje.

  • Beti Južnič

KLAVŽAR, NEŽKA: ŠKRBABOBER

Celjska Mohorjeva družba, 2019

Današnja slikanica slovenske avtorice Nežke Klavžar z lepimi ilustracijami Evgenije Jarc, nam predstavi bobra Petra. Kaj naj naredi mali bober Peter, ko mu odpade zob? Grozno! Povprašal bo živali, ki se spoznajo na zobe! Najprej zajca, potem veverico, pa spretne bobre. Postane še bolj žalosten, ker mu prav nihče ne zna pomagati. Mimo priplava manjši hlod in Peter ga začne glodati zarezica tu, zarezica tam. Pri tem opravilu mu čas bliskovito mine. Z obiskom ga preseneti bobrovka Vladka, ki je navdušena nad njegovo rezbarijo in Peter ji nameni en široki škrbasti nasmeh. Bobri so tudi v Sloveniji ogrožena živalska vrsta. Zanimivo je, da so se leta 1998 ponovno naselili pri nas, najprej so jih opazili v reki Krki. Nekaj let kasneje so bili videni tudi v Kolpi. Bobri so pomembni za vzdrževanje naravnega okolja rek in mokrišč in upamo, da bodo tudi ostali.
IZ KNJIGE:
Zobje drugih bobrov so bili morda res močnejši, a tako prefinjenih okraskov in zarezic, kot jih je lahko naredil bober Peter zgolj z enim sprednjim zobom, ni mogel narediti nihče drug. »Vau, Peter! Ti si pravi mojster!« je še enkrat vzkliknila bobrovka Vladka.”

  • Beti Južnič

SEIX, MERCE in NOGUERA, MERITEXELL: VEDNO SEM ČIST

Lekarna Ljubljana, 2018

Slikanica spodbuja odrasle, da na enostaven način razložijo otrokom, zakaj je tako pomembna osebna higiena, čisti bivalni prostori in naše okolje. Napisali sta jo avtorici iz Katalonije Merce Seix in Meritxell Noguera in govori o otrocih in njihovem razumevanju higiene. Rocio Bonilla je prispeval ilustracije, ki že same zase povedo zgodbo. Zala, Samo in Leon radi rišejo, čisto majhna Lucija pa riše čačke. Smola pa taka, ni samo papir pobarvan, tudi roke so. Najprej bomo pospravili, nato pa gremo umit roke! Zali gre na kihanje, zato si usta pokrije z rokavom, da ne okuži drugih. Starša jih odpeljeta v zabaviščni park. Navdušeni so, tekajo od enega prizorišča do drugega, najboljši je vrtiljak. Tu prodajajo imenitno sladkorno peno, le prsti postanejo lepljivi. Medtem ko si boste vsi umili roke, bo Leon odvrgel vrečko v smeti. Na poti nazaj tekmujejo kdo bo prvi doma! In po tako napornem dnevu se prileže kopel. Temeljito si zdrgnite roke, za ušesi in med prsti na nogah tudi ne pozabite, jih opominja mama. Po večerji je čas za pravljico in mirno spanje. Ta slikanica je ena izmed štirih, ki jih je izdala Lekarna Ljubljana in so namenjene najmlajšim ter seveda njihovim staršem. Z njimi je poskrbela za tako imenovani TOALETNI TRENING, brez solz in kričanja otrok. Na zadnji strani slikanice je vodnik za starše, kako ravnati z otroci: pri osebni higieni, pri higieni oblačenja, spanja, športa in igre, da bi postale in ostale navada za vse življenje.

  • Beti Južnič

RIBIČ, BLAŽKA: MARKO IN ZVEZDICA TARA ALI KAKO JE MARKO DOBIL HRTA
Založba Smar-team, 2015
Mali Marko v topli poletni noči od pričakovanja kar ne more zatisniti očesa. Čez dva dni bo star 7 let in končno se mu bo uresničila želja; starša sta namreč sklenila, da je dovolj odgovoren, da dobi čisto svojega psa. Ko je skozi okno gledal v temno noč, je na nebu opazil zvezdico, ki je še posebej močno žarela. Prišepnila mu je, da je prav posebna zvezdica, hrtja zvezdica, ki budno pazi na vse zlorabljene hrte na svetu in jih tolaži. Marka zvezdica na svojem kraku popeljale vse do Španije, kjer žalostna opazujeta španske hrte galge, ki morajo za preživetje v nemogočih življenjskih razmerah cele dneve loviti zajčke – nato pa še na Irsko, kjer domujejo veliki irski hrti, žrtve pasjih dirk. Marko se po čudežni noči z zvezdico odloči, da si želi posvojiti hrta iz zavetišča. Slikanica sodi v Hrtjo trilogijo, v kateri sta izšli tudi slikanici Rdeča sekunda in Aura – hrtja princesa sreče. V Sloveniji za problematiko odsluženih in rešenih hrtov skrbita društvo Hrtji svet Slovenije in Slovensko društvo za pomoč hrtom (ki je omenjeno v slikanici Hrti na sprehodu avtorice Nine Novak Kerbler).
Iz knjige:
»Še močneje je zasijala in rekla: ˵Jaz sem prav posebna zvezdica – hrtja. Ime mi je Tara. ˶ ˵Hrtja zvezdica?˶ je bil Marko spet radoveden. ˵Kaj pa je hrt? ˶ Zvezdica Tara se je ponovno nasmehnila: ˵Hrti so prečudoviti psi, vitki in izredno hitri, a nadvse nežni. ˶«

  • Pia Marincelj

KOVAČ, POLONCA: ZELIŠČA MALE ČAROVNICE

Mladinska knjiga, 2009

Polonca Kovač je slovenska mladinska pisateljica in prevajalka. V zgodbicah iz slikanice Zelišča male čarovnice nastopa čarovnička Lenčka, čudovite ilustracije pa je prispevala Ančka Gošnik Godec. Na meglen deževen dan Lenčka počiva. Njeno dremanje zmoti le votlo kašljanje sosede miši. Vzame platneno vrečko v kateri so lipovi cvetovi in dobra misel in jo odnese sosedi. “Malo čajčka ne bo škodilo, veliko bolje se boš počutila.” Miška se zahvali tako: “To je prav res dobra misel, hvala.” Ko smo bolni in v tem času so pogosti prehladi in viroze je prav, da naredimo zdravilne poparke iz zelišč, ki smo jih sami nabrali, pa še naše otroke naučimo katere mešanice so najbolj učinkovite.
Iz knjige: “RECEPT: Vzemi ščepec dobre misli, lipovega cvetja in planinskega mahu, polij s skodelico vrele vode in pusti stati nekaj časa na toplem. Zelo dobro zoper kašelj.

  • Beti Južnič

STEPANČIČ, DAMIJAN: SVETILNIK

Miš, 2019

Pošasti so izmišljena bitja, vedno jih opisujemo kot grozna, zato nam povzročajo strah ali nelagodje. Največkrat domujejo v morju, jezerih, rekah, jamah, gozdovih ali na gorah, celo v omarah in pod posteljo naj bi se skrivale. Seveda, saj so jih ustvarili naši možgani in za domišljijo ni meja, ni ovir. Ker so tako nenavadne in strašljive, so priljubljena tematika pisateljic in pisateljev. Slikanica brez besed z naslovom Svetilnik govori o najbolj znani pošasti, orjaškem lignju, ki naj bi živel v temnih globočinah oceana. Ilustriral ga je mojster Damijan Stepančič in nam na šestnajstih risanih listih pričaral morje, ladje, svetilnik in takšnega orjaškega lignja, ki vse povezuje. Vsak posamezen bralec ali bralka si po ilustracijah ustvari svojo zgodbo. Nič ni boljšega za našo domišljijo kot ilustracije. Vsak pripoveduje zgodbo, ki je enkratna. Otroci pred spanjem lahko vidijo različne pošasti v svoji okolici. Vzrok za to je bujna domišljija, zlasti ker ne želijo spati brez staršev. Zato je branje pred spanjem zdrav način uspavanja naših otrok.

  • Beti Južnič

JAN DE KINDER: RDEČA ali zakaj zasmehovanje ni smešno
KUD Sodobnost International, 2016
Medvrstniško nasilje je eden izmed perečih problemov sodobne družbe. Začne se z zbadanjem, norčevanjem in se potem samo še stopnjuje. Ničelna strpnost do takšnega vedenja je nujna, toda kako jo doseči? Pomembno vlogo imajo dobre knjige, saj lahko pozitivno vplivajo na zavedanje o nevarnosti tega pojava in na pravilen odziv vseh vpletenih, otrok in odraslih. V vsakem razredu, tako kot v naši slikanici, se najde kak nasilnež, ki zasmehuje druge in se ga vsi bojijo. Ko sošolec Pavle napade Roka in ga zaničljivo zasmehuje zaradi njegovega zardevanja, je to drugim otrokom na začetku smešno. Kmalu se začnejo zavedati, da to ni prav, toda nasilneža se bojijo. Kaj naj storijo?
Iz knjige: »„Je kdo kaj videl? “ Še enkrat vpraša učiteljica. Tiho smo kot miši. Pavle se reži. Debelo pogoltnem. Moja usta so pri miru, toda roka hoče kvišku

  • Beti Južnič

STARK, ULF: KO MI JE OČKA POKAZAL VESOLJE

Založba Zala, 2017

Slikanico je napisal znani švedski pisatelj Ulf Stark. Zvečer se majhen deček in njegov očka sprehajata. To ni navaden sprehod, temveč izobraževanje na prostem. Očka se je namreč odločil, da je sin že dovolj star, da mu lahko pokaže vesolje. Toplo se oblečeta in se mimo zaprtih trgovin odpravita v noč, do travnikov izven mesta. Deček vidi vesolje povsod okoli sebe: v polžu, roži, travi, toda njegov oče želi, da pogleda v nebo. Zvezde! Očka našteva ozvezdja po imenih in pokaže tudi na izginulo zvezdo in mi lahko vidimo le še njeno svetlobo. Ob tem stopi v nekaj, kar ni tako lepo in tudi precej smrdi. Toda za dečka je tudi to del vesolja, četudi je očka malce slabe volje. Ko se vrneta, mama vpraša, “Kako je bilo v vesolju?” “Bilo je lepo,” odgovori deček, »in zelo zabavno«.  Seveda, saj je bil z očetom na zanimivi dogodivščini in pustolovščini. Nežna knjiga, prijetno zabavna, ki jo krasijo tudi takšne ilustracije, kar kliče po tem, da jo očetje preberejo svojim otrokom in se lotijo podobnega izobraževanja, saj zvezde lahko gledamo tudi od doma.

  • Beti Južnič

Stoletna riba AlbaHAWTHORNE, LARA: STOLETNA RIBA ALBA

Družina, 2019

Navdih za zgodbo o stoletni ribi Albi je resnična riba rdeči okun, ki je doživela častitljivih 205 let in so jo ujeli ob aljaški obali. Poučna slikanica s čudovitimi ilustracijami prikazuje posledice onesnaženosti, a hkrati tudi upanje, da lahko svet še spremenimo na bolje. Alba je oranžna riba, ki živi v stari, pikasti školjki koralnega grebena ob majhnem, tihem mestu. V svojem dolgem življenju je bila priča spremembam, ki so se dogajale v oceanu. V koralnem grebenu, ki je bil nekdaj poln barv in življenja, je vse manj lepih predmetov in živali ter vse več smeti. Končno se Alba za svoj rojstni dan znajde sama sredi neprijaznega okolja. V iskanju prijateljev in lepših krajev zaide stran od doma, kjer se ujame v plastično past … Na srečo ribi pomaga deklica, ki spozna, da je naravi potrebno ponuditi pomoč. Knjiga nas seznani tudi z različnimi, v koralnih grebenih živečimi živalskimi vrstami, ki jih lahko skupaj z malčki poiščete na živobarvnih ilustracijah.

Iz knjige: »Nekoč je nad bleščečim oceanom stalo majhno in tiho mesto. In pod toplo, plitvo vodo … je bilo koralno mesto

  • Pia Marincelj

BERTINI, ANTHONY: STVARI, O KATERIH MI JE GOVORIL OČE

Skrivnost, 2019

To je slikanica, ki govori o očetovstvu. Gre za izjemno zanimivega avtorja, uspešnega avstralskega poslovneža Anthonya Bertinija. V svojih zrelih letih se je odločil, da bo napisal slikanico o očetu, ki je v veliki meri zaslužen za njegov uspeh in srečo v življenju. Oče in sin sta vse počela skupaj. Pazil je nanj, takrat ko je bilo fantka še strah, ko je bil preveč pogumen, ko je jokal, ko se je smejal, ko se je jezil, ko je želel hitro odrasti, ali ko se mu je zdelo vse mogoče. Bil je bil vedno prisoten, vedno mu je bil v oporo. Takrat, ko mu je spodletelo, ko je bil razočaran in ko je bil srečen. Poslušal ga je, usmerjal in bil ponosen na svojega odgovornega sina. Nekoč pa bom ostal v tvojem srcu in te vseskozi spremljal. Od njega, do mene, do tebe … Upamo, da boste to čudovito slikanico vzeli v roke očetje in jo prebrali svojim otrokom. Ilustracije so še njena dodatna vrednost, zato je slikanica primerna tudi za manjše otroke.

  • Beti Južnič

Donaldson, Julia: VELIKI SKAKAČ
Morfem, 2018

Avtorica priljubljenega Zverjasca in Zverjaščka ter kupa drugih nadvse zabavnih in imenitnih slikanic, kot so Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti, Palčič, Zmajček Zog, Bi se gnetli na tej metli, Poulični maček idr. nam tudi s slikanico Veliki skakač prinaša zabavno branje za celo družino.

Zajček ne more v svoj brlog, saj je notri veliki skakač! Nihče ne ve, kdo to pravzaprav je, a bitje zveni nadvse hudo in strašno, zato se zajček, maček ter celo medved in slon ne upajo pogledati v brlog in pregnati skrivnostne nadloge. Dokler ne pride živalca, ki se skakača prav nič ne boji … Julia Donaldson sedaj živi z družino na Škotskem. Doslej je napisala 79 knjig, izšlo pa jih je 67; 29 od teh lahko kupimo v knjigarnah, ostalih 38 pa  uporabljajo samo v šolah. Je tudi avtorica številnih dramskih iger za otroke oz. za šolske dramske skupine.
Iz knjige: »Maček je tiho stopil k brlogu. Že se je hotel splaziti noter, ko je
zaslišal močan glas: »Sem VELIKI SKAKAČ, zmečkam te, kot bi bil bolhač!«

  • Pia Marincelj

MAKAROVIČ, SVETLANA: PESMI MUCE POTOVKE
Sanje, 2019
Otroške pesmi Svetlane Makarovič predstavljajo vrhunec tovrstne poezije tako pri nas kot po svetu, z izbranimi ilustracijami dvaintridesetih odličnih slovenskih ilustratorjev pa v knjigi Pesmi muce potovke na zajetnih 344 straneh nedvomno ponujajo eno najlepših leposlovnih del mladinske literature v slovenskem jeziku. V zbirki se srečamo z znanimi junaki: Sapramiško, Korenčkovim palčkom, vilo Malino, kosovirji, coprnico Zofko, Rdečo kapico, žabo Regico, pekom Mišmašem in mnogimi drugimi domišljijskimi bitji. Pesmi, ki jih je Makarovičeva napisala za otroke, so duhovite, pikre, pretresljive, prismuknjene pa tudi ljubke in izrazito lirične. Tako bo v njih lahko užival tudi marsikateri odrasel, ki bo v njih znal razbrati globlja sporočila. Velik del pesmi iz knjige v preteklosti še ni bil objavljen, to so tudi spremljevalni songi iz scenarijev lutkovnih predstav in radijskih iger. “Pred nami je zagotovo najboljša izvirna slovenska knjiga,” je prepričana literarna zgodovinarka Milena Mileva Blažić, ki je mladinskemu polu opusa Svetlane Makarovič v preteklosti posvetila že več teoretskih analiz. Našo nenavadno mačjeljubno pravljičarko postavlja ob bok svetovnim velikanom mladinske književnosti, kot so Astrid Lindgren, Tove Jansson, Michael Ende, Christine Nöstlinger in Gianni Rodari.
Iz knjige:
»Jaz sem stara mačka potovka, sem iz daljnih krajev k vam prišla, sem preprosta siva muca, nič posebnega na pogled, saj me je le za prgiščes s cekarjem in repom vred. V cekarju so pesmi zate, za vse palčke, za vse škrate – nate jih, mladički, nate

  • Pia Marincelj

Alenka Spacal: Fižolčica beži pred fižolovo juho
Bajalka, 2019

Zima je čas, ko si radi privoščimo krožnik vroče, omamno dišeče juhe. Nekateri imajo najraje govejo, drugi kokošjo, spet tretji zelenjavno… Pisateljica, ilustratorka in pravljičarka Alenka Spacal pa obožuje fižolovo juho. Kot majhna deklica je zbirala pisana fižolova zrna, jih posadila k lončnicam in nestrpno pričakovala, da so vzklila. Ljubezen do rastlin in ustvarjanja jo spremlja še danes. Spisala je prav posebno slikanico, že četrto po vrsti. Opremila jo je s čudovitimi ilustracijami, ki radovednim otroškim očem še bolje približajo dogajanje. Zgodba pripoveduje o mali modri fižolčici, ki pobegne iz sklede s fižoli, iz katerih bodo skuhali fižolovo juho. Kotali se po tleh stanovanja in pri tem srečuje različne pare nog. Vsakogar tudi povpraša, če ve, kako pobegniti fižolovi juhi. Njena pustolovščina se ob menjavi letnih časov konča tam, kjer se začenja nova fižolja zgodba. In kako se pobegne fižolovi juhi? Če bi radi izvedeli, obiščite našo knjižnico in si izposodite to zares prisrčno in zabavno slikanico. Otrokom in staršem bo približala svet fižolčkov in njihov življenjski krog.
Odlomek iz besedila:
»Fižolčica se je prikotalila do kosmatih nog. »Čigave noge ste ve?« 
»Pasje tace smo.« 
»Ali veste, kako se pobegne fižolovi juhi?« 
»Glasno zalajaš nanjo. Takole: Hov, hov, hov!«
Fižolčica je poskusila zalajati: »Fov, fov, fov!« Ni ji šlo. Takšno bevskanje ne bi nikogar prestrašilo. Odkotalila se je naprej.«

  • Špela Činkelj

Alison Jay: ISKANJE VČERAJŠNJEGA DNE
Morfemplus, 2018
prevod: Aleša Koncut
Pisana slikanica angleške avtorice in ilustratorke nas popelje v čarobni svet svetlobe, zvezd in črnih lukenj. V njej spoznamo dečka, ki je imel včeraj najboljši dan. Zato išče najrazličnejše načine, kako bi se vrnil vanj in ga znova doživel. Ko pa za nasvet vpraša modrega dedka, mu ta pokaže, da je življenje polno najčudovitejših dni in da je še mnogo takšnih, ki na dečka čakajo v prihodnosti. Ustvarimo pa jih lahko le tako, da smo srečni vsak sedanji trenutek.
Iz knjige: »Naši najlepši dnevi ustvarjajo srečne spomine. A vsak dan prinese priložnost za nove dogodivščine. Zakaj bi iskal včeraj, če si lahko srečen tu … danes!«

  • Pia Marincelj

DAVIES, BENJI: KIT V NEVIHTI

Zala, 2018

Avtor slikanice Kit v nevihti je večkrat nagrajeni angleški pisatelj in ilustrator Benji Davies. Nik je deček, ki živi sam z očetom ob morju. Oče je ribič in zato cele dneve odsoten in Niku je dolgčas in je zelo osamljen. Njegova igralnica je morska obala. Zato nekega dne, po nevihtni noči, najde majhnega kita, ki mu pomaga tako, da ga odpelje domov in ga položi v kad z morsko vodo. Ali se bo očka jezil, ko se vrne domov, ali pa bo le opazil, kako je  osamljen Nik? Odgovor dobimo, ko knjigo preberemo do konca. Prikupna slikanica, ki nas tudi opozori na to, da bi morali posvečati več časa našim otrokom, saj otroštvo hitro mine in časa, ki smo ga zamudili ne bomo mogli vrniti. Zato je skupno branje, tako lepih slikanic, kot je tale, zagotovo pomemben del našega vsakdana in tisto čemur lahko rečemo kvalitetno preživljanje prostega časa.

  • Beti Južnič

MLAKAR, IDA: KAKO STA BIBI IN GUŠTI UDOMAČILA KOLO

Didakta, 2017

Glavna junaka slikanica sta dva prašička, Bibi in Gusti. Slikanico je ustvarila slovenska pisateljica in knjižničarka Ida Mlakar in je le ena v seriji podobnih prijaznih in zanimivih slikanic, v katerih nastopata Bibi in Gusti. Tokrat je Bibi pred zahtevno nalogo. Želela bi nabrati štiriperesne deteljice, toda Gustija nikakor ne more spraviti iz postelje. Prav nikamor se mu ne ljubi, saj bi rad v miru gledal nogometno tekmo. Bibi skuša Gustija pregovoriti, da se ji pridruži, zato se odloči, da se bosta odpeljala s kolesom, ker bo to veliko bolj zanimivo. Toda pred tem je treba kolo še udomačiti. Kako se to naredi, pa boste izvedeli ko preberete slikanico? Ob branju pa uživajte ob likovnih podobah junakov in njihovih dogodivščinah.

  • Beti Južnič

Doživljanje naraveJoseph Cornell: Doživljanje narave: dejavnosti za ozaveščanje o naravi za vse starosti

Celjska Mohorjeva družba, 2019, prevedel Niki Neubauer

Svetovno znan naravoslovni pedagog, pripovedovalec zgodb in pisatelj Joseph Cornell je pred več kot štirimi desetletji razvil metodo poučevanja, ki otrokom pomaga prebuditi globok občutek čudenja in prevzetosti nad naravo. Na podlagi svojih knjig in neposrednih izkušenj v naravi je oblikoval dovršen sistem učenja, ki temelji na veselju, gibanju v naravi in uporabi vseh čutil.

Priročnik prinaša obilico domiselnih iger o naravi, ki jih lahko igramo skoraj povsod. Posebno pozornost posveča ustvarjanju skrivnostnosti, zbujanju čudenja, tihi pozornosti, opazovanju in možnosti, da otroci sami odkrivajo naravo okoli sebe. Avtor nam ponudi tudi veliko praktičnih nasvetov za pripovedovanje zgodb in organiziranje naravoslovnih izletov. Otroke in odrasle vabi k spoznavanju narave z igrami, osebnimi stiki in nas uči, kako živeti v sožitju. Spomni nas tudi na to, da je življenje, če ga živimo v stiku z naravo, nadvse zabavno. Nenazadnje je lahko prav narava tista, ki lahko prebudi najboljše v nas – prihodnost pa pripada tistim, ki se tega zavedajo.
Odlomek iz besedila:
Igro Netopir in vešča otroci obožujejo. Po tej igri bodo razigrani in v željnem pričakovanju, kaj bo sledilo. Netopirji slabo vidijo, zato si pri lovu na žuželke pomagajo z eholokacijo. Igra otroke izkustveno seznani z načinom eholokacije, prilagajanjem živali ter odnosom med plenilcem in plenom. Spodbuja tudi pozorno poslušanje in zbranost.”

  • Špela Činkelj

GOMBAČ, BORUT: PSIČEK IZ MEGLE

Obzorja, 2016

Slikanica z naslovom Psiček iz megle slovenskega pisatelja, pesnika in knjižničarja Boruta Gombača govori o cestnem prometu in o vedenju udeležencev v prometu, ko mesto pokrije megla. Naduti mladenič v imenitnem avtu in sivolasa gospa v majhnem skromnem avtu sta udeleženca nesreče. Jasno je, kdo je kriv, toda krivec tega ne prizna. Tudi priča, voznik tovornjaka, ga ne prepriča. No, na srečo na prizorišče pride tudi policist. Kakšna pa je vloga majhnega puhastega psička v tej kolobociji? Preberite slikanico in boste izvedeli. Knjigo krasijo lepe ilustracije Kristine Krhin, prirejena je bila tudi v uspešno gledališko predstavo Lutkovnega gledališča iz Maribora. Upamo, da si jo bomo lahko kdaj ogledali tudi v Kočevju. Ob slikanici se lahko pogovorimo o varnosti v prometu, saj so tudi otroci udeleženci. Pomembno je vedeti, da megla zmanjša vidljivost za voznike in da morajo biti še dodatno previdnejši in se vesti v skladu z prometnimi pravili.

  • Beti Južnič

USTVARJALNO LETO: VEČ KOT 40 PROJEKTOV ZA VSE LETNE ČASE
Založba Mladinska knjiga, 2017
Katerikoli čas v letu nam ponuja idealno priložnost za preživljanje kvalitetnega ustvarjalnega časa; samim
ali v krogu družine in prijateljev. Knjiga Ustvarjalno leto ponuja nabor štiridesetih idej za ustvarjanje, razdeljenih po letnih časih, čeprav se je večine projektov možno lotiti skozi vse leto. Posladkajmo se z makroni, domačo
marmelado in sebe ali druge razvajajmo z omamnimi mili, raznovrstnim nakitom in modnimi dodatki. Ustvarimo barvite žepe za rastline na svojem balkončku, popestrimo si dom s čudovitim čajnim priborom, spremenjenim v miniaturni vrtiček, s kaktusi v pločevinkah, poslikano keramiko ali s svečami v skodelicah. Za najmlajše lahko izdelamo mehke igralne kocke ali prikupne prevleke za blazine, polsteno ovčko, naprstne lutke in sončno čepico. Čeprav december še ni tu, lahko že pričnemo z izdelovanjem izvirnih doma narejenih daril za tiste, ki jih imamo radi – in v knjigi Ustvarjalno leto jih najdemo cel kup!

Iz knjige: »Knjiga Ustvarjalno leto vam omogoča, da se prepustite lastni ustvarjalnosti, odprete vrata domišljiji in uživate v izdelavi izjemne zbirke lepih stvari. S to knjigo pri roki boste lahko svoj prosti čas posvetili sebi. «

  • Pia Marincelj

Julien Baer in Simon Bailly: The Book in the Book in the Book

Holiday House, 2019

V naši knjižnici se za mlade bralce skriva čisto posebna slikanica v angleščini. V njej srečamo dečka Thomasa, ki se s starši odpravi na počitnice. Na sprehodu najde drobno knjižico, ki ga odpelje na prav posebno pustolovščino. Pa ne le eno, ampak tri. Na prvi pogled preprosta zgodba skupaj z nenavadno zunanjo podobo ponuja različne iztočnice za pogovor z otroki. Primerna je tudi za bralce, ki šele vstopajo v svet angleščine, saj je besedišče preprosto, besedila pa malo. Prednost imajo bogate ilustracije in nenavadna oblika, saj se znotraj knjige skrivata še dve, ki prinašata vsaka svojo zgodbo, skupaj pa na poseben način tvorijo povezano celoto. Zares neobičajen biser, ki se skriva v naši knjižni zbirki…

  • Špela Činkelj

November v MumindoluTOVE JANSSON: NOVEMBER V MUMINDOLU
Mladinska knjiga, 2019

Prevedla: Nada Grošelj

Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način!
Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič

  • Pia Marincelj

Miši gredo v nebesaIVA PROCHÁZKOVÁ: MIŠI GREDO V NEBESA

MIŠ, 2019

Smukica je čisto običajna miška z običajnim mišjim življenjem. Najbolj od vsega na svetu se boji lisjaka Belobušca, ki ji je vedno za petami. Ko je nekega dne spet bežala pred njim, pa je kar na enkrat padla v prepad. Ob njej sta se znašla sestrična in striček. Ampak, kako je to mogoče, ko pa sta že umrla? Smukica spozna, da je tudi sama umrla. S sorodnikoma poleti v nebesa, kjer je življenje povsem varno, nikogar več se ji ni treba bati. Kaj kmalu se ji tam pridruži še Belobušec, s katerim sprva z veliko dvoma in strahu sklene prijateljstvo. A Smukčina in Belobuščeva zgodba se tam še ne konča …

Odlična zgodba za otroke, ki se na lahkoten, pozitiven in zabaven način spopade z veliko in marsikomu težko temo smrti. In kljub temu je to predvsem zgodba o prijateljstvu, o iskanju ljubezni in poguma, o premagovanju predsodkov, upanju in celjenju starih ran, ki nas nauči še veliko več od tega, da je smrt samo del cikla, ki ga včasih jemljemo preresno.

Iz knjige: »Kamilice so dišale, razdalja med Belobušcem in Smukico se je večala, vse se je zdelo v najlepšem redu. A ni bilo. Smukica je gledala za lisjakom in čutila nenavadno razočaranje. Kot, da je nekaj izgubila. Obrnila se je in skušala ta občutek pregnati, vendar ji ni uspelo. Ravno nasprotno, čedalje manjši je postajal. Ozrla se je za lisjakom. Bil je le še majhen meglen madež v daljavi. Še malo, pa bo izginil za obzorjem. Še malo, pa …«

  • Pia Marincelj

PETER SVETINA: SOSED POD STROPOM
KUD Sodobnost International, 2016

Peter Svetina velja za enega najboljših slovenskih mladinskih avtorjev. Sosed pod stropom je zbirka prisrčno prismuknjenih zgodbic iz sveta, v katerem odrasli piščančki odidejo za profesorje in otorinolaringologe, kjer v najožji ulici prebivajo le zelo suhi ljudje in na vodni gladini poplavljene dežele plavajo vesele krste. Tam se zaljubljenci dvigajo pod strop in debela pekovka na skrivaj leze v krofe ter iz njih liže marmelado, babica pa po nesreči pade dedku v srce. Pisatelj je navdih za like, ki nastopajo v zgodbah, dobil z opazovanjem posebnežev iz resničnega življenja. Zgodbe iz knjige so zgodbe našega sveta, projicirane skozi otroške oči, posoljene z merico bogate domišljije in nedolžnega humorja ter opremljene z več kot odličnimi ilustracijami Petra Škerla.
Iz knjige: »Pravzaprav niti ne vem, kako je gospe ime. Pravijo ji preprosto gospa Grofica. Nima stanovanja. Ima pa dva nakupovalna vozička. V teh ima vse, kar sploh ima …«

  • Pia Marincelj

LOUISE SPILSBURY : SVETOVNI SPORI in RASIZEM IN NESTRPNOST
Morfenplus, 2018
V zbirki Otroci v našem svetu založbe Morfemplus sta izšli dve poučni slikanici na temo strpnosti. Knjiga Svetovni spori na preprost način razlaga, iz kakšnih razlogov lahko pride do sporov med različnimi ljudmi, kakšne so možne posledice sporov in kako se lahko tem izognemo ali jih razrešimo na lep način. Otrokom so razloženi tudi pojmi kot so: vojna, terorizem, begunec, vlada, dobrodelna organizacija … Knjiga Rasizem in nestrpnost na drugi strani razlaga pojme rasizem, nestrpnost, različnost, predsodek, spoštovanje, vera … Govori o različnostih, ki so pogosto povod za spore, v primerih, ko med ljudmi primanjkuje spoštovanja do drugačnih. Izvemo v kakšnih oblikah ter iz kakšnih razlogov se lahko pojavi nestrpnost ter kako se ji lahko zoperstavimo. Poučno besedilo obeh slikanic spremljajo zanimive ilustracije.

Iz knjige Rasizem in nestrpnost: »Vsi smo si veliko bolj podobni, kot smo si različni. Vsi potrebujemo hrano, vodo, oblačila in dom, v katerem lahko živimo. V življenju se moramo vsi naučiti delati in se zabavati. Vsi se smejimo, jokamo in radi preživljamo čas z družino in prijatelji. Vsi moramo biti svobodni in varni

  • Pia Marincelj

Drobtine iz mišje dolineANJA ŠTEFAN: DROBTINE IZ MIŠJE DOLINE

Mladinska knjiga, 2017

Ilustracije: Alenka Sottler

»Piši, moja tačka, piši

drobne pesmice za miši

in ujemi mišji svet

v gladko nitko iz besed.«

tako nas v uvodni pesmici Pisar Anja Štefan popelje v svet drobnih prizorov iz življenja mišk, ki nam ​ogrejejo srce.

Pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline lahko označimo za eno najboljših sodobnih knjig poezije za otroke. Pesnica Anja Štefan pravi, da v svojih pesmih vedno nagovarja tako otroke kot starše. Drobne zabavne in ljubke pesmice so v resnici velike – zazrte so v lepoto sveta, igro besed, a tudi v manj prijetne resnice sodobnega časa, zato je zbirka izjemno aktualna. Odlične prstne ilustracije Alenke Sottler, ene naših najbolj priznanih in nagrajevanih slikark in ilustratork, so še kako primerne za upodabljanje drobnih nagajivih mišk. Anja Štefan je za pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline prejela večernico, nagrado za najboljše izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo, ki jo podeljuje časnik Večer, knjiga pa je bila nagrajena tudi z oznako zlata hruška.

  • Pia Marincelj

MANICA K. MUSIL: SLON STANE
Grafični atelje Zenit, Žiga Valetič s. p., 2018
Dandanes slikanica ni več nujno ustvarjena zgolj z ilustracijami na papirju in s spremnim tekstom. Avtorji in ilustratorji se pri ustvarjanju knjig za najmlajše domišljajo novih in inovativnih načinov. Manica K. Musil je s
prepletanjem niti in obdelavo raznovrstnega tekstila ustvarila prav posebno slikanico, v kateri spoznamo slona Staneta, ki nadvse rad pripoveduje zgodbe. A kaj, ko se njegove zgodbe živalim okoli njega zdijo brez repa in
glave in povsem nezanimive. V močni želji, da bi našel poslušalca, Stane skoraj spregleda in presliši drobno  mravljico, ki ves čas pozorno posluša vsako njegovo besedo …

  • Pia Marincelj

LUCIJA IN DAMIJAN STEPANČIČ: ARSENIJE!
Miš, 2017
Damijan in Lucija Stepančič s slikanico Arsenije! nadaljujeta cikel osebnih pripovedi iz prve svetovne vojne, ki je namenjen tako mlajšim kot starejšim bralcem. Pri založbi Miš je že leta 2014, ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne, izšla slikanica Anton!, tokrat pa je isti tandem ustvaril slikanico na podlagi zgodbe Marka Simića o izkušnji njegovega deda, Arsenija Simića. Arsenij se po končani bitki pri Ceru gluh prebudi v vrsti mrtvih vojakov, pripravljenih za pokop. Po vojni naenkrat postane vseeno, kdo je Avstrijec in kdo Srb, in tako ob spoznanju, da je preživel, sovražniki zanj vzorno poskrbijo. Medtem pa je bilo domov že poslano obvestilo o njegovi smrti … Damijan Stepančič je za dramatične, tehnično in vizualno izjemne ilustracije, ki ustvarjajo filmsko občutje in imajo v knjigi skoraj večjo moč pripovedovanja kot besedilo samo, lansko leto prejel osrednjo nagrado Hinka Smrekarja. Slikanica z močnim protivojnim sporočilom nas opominja in sili k razmisleku o grozotah in nesmiselnosti katere koli vojne …

Iz knjige: »Arsenije se je prebudil v popolni tišini. Nebo je bilo polno roparskih ptic, a se začuda niti ena ni oglasila. Bitka na Ceru, prva v njegovem življenju srbskega vojaka zadnje obrambe, se je končala, medtem, ko je bil sam v
globoki nezavesti. Narava je molčala o zmagovalcu

  • Pia Marincelj

PODGORŠEK, MOJICEJA: O GOSENICI, KI JE ŽELELA POSTATI PLESALKA

Epistola

Slikanica izpod peresa ene najbolj branih in uspešnih slovenskih avtoric Mojiceje Podgoršek govori o baletu. Glavna junakinja je gosenica Tia, ki jo glasba, ki prihaja iz baletne hiše tako prevzeme, da si goreče želi postati baletna plesalka. Toda v baletni šoli jo zavrnejo, saj so gosenice počasne in okorne in nimajo kril, da bi lahkotno poplesavale ob prelepih melodijah. Tia je zelo žalostna in poskusi na vsak način priti do kril, a ji ne uspe. Toda na pomoč ji priskoči narava in iz počasne in okorne gosenice se razvije prečudovita metuljčica. Ni samo lepa, temveč tudi zelo primerna za vpis v baletno šolo. Slikanica nam pove, da smo tisto, kar imamo v srcu in ne samo tisto, kar se vidi na prvi pogled.

  • Beti Južnič

EMILIANI, LUCIA: IZGUBLJENO JAJCE

Morfemplus, 2018

Slikanica govori o izgubljenem jajcu, jajcu v katerem je majhen ptiček, a nima staršev, ki bi skrbeli zanj.  Napisala jo je slovenska avtorica Helena Kraljič (pod psevdonimom Lucia Emiliani). Najdeta ga prijateljici, divja svinja Dora in vidra Vanja. Zaskrbljeni iščeta ptičje starše, ki so jajce izgubili. Žolni, fazanki, kukavici in prepelici sta ga pokazali, vendar ga nobena ne prepozna, saj ni prave barve. Seveda, vsaka ptica ima drugačno jajce, zanimive so predvsem različne velikosti in odtenki. Kot v vsaki dobri zgodbi se vse srečno konča, na koncu le izvemo katera ptica pokuka na svet.

  • Beti Južnič

Pogumni LukaCARL-JOHAN FORSSEN: Pogumni Luka: Narobe Teden

Mladinska knjiga, 2019

Švedski psiholog in vedenjski strokovnjak, avtor slikanice O zajčku, ki bi rad zaspal (MK, 2015), ki je doživela izjemen uspeh pri neprespanih starših, se vrača z zgodbo o dečku z imenom Luka, ki prvič prestopa prag male šole in to za nameček v novem kraju, kamor se je pred kratkim preselil s staršema in starejšo sestro Emo. Čeprav se radovedni Luka novih dogodivščin in poznanstev veseli, se mu ob tem porajajo tudi različni strahovi in skrbi. Niti slučajno si ni predstavljal, da bo prvi teden v novem okolju povsem narobe teden!

Avtor preko zgodbic, ki opisujejo vsakdanje otrokom neprijetne situacije (prvi dan v mali šoli, strah pred temo, okušanje novih jedi, padci na igrišču) mlade bralce na razumljiv način poduči o tem, kako premagati strah in tesnobo, kako se soočiti z novimi izzivi in kako premagati bolečino. Hkrati je knjiga zelo poučna tudi za starše, saj jim predstavi različne miselne tehnike, s katerimi lahko učinkovito in ustrezno potolažimo otroka. Avtor poudarja, da je pri vzgoji ključnega pomena zgled staršev, ki morajo biti odprtega duha in tudi sami pripravljeni na spremembe.

Iz knjige:

»Luka radovedno pogleda brokoli na krožniku. Opogumi se in ga poskusi. Počasi ga pregrizne in začne žvečiti. Umiri se in premišljuje: Kakšen okus ima pravzaprav brokoli? Po gobah? Po rakcih? Mogoče po obojem – ali pa bolj po banani? Nasmehne se vzgojiteljici in vzame še en grižljaj.«

  • Pia Marincelj

PAYNE, LIANE: CVETKO IN VETROVNI DAN

DZS, 2015

Slikanica angleške avtorice Liane Payne govori o zajčku Srečku in vetru. Cvetko ima čudovit vrt v katerem prebije veliko časa. Sadi, ureja gredice in puli plevel, tako, da je vrt vedno brezhiben. Pogrešal je samo prijatelje, s katerimi bi lahko užival na svojem vrtu. Nepričakovano je začelo pihati in gredice so bile polne listja. Cvetko se sprva jezi na veter, potem pa ugotovi, da le ni vse tako hudo. Veter mu prinese tudi prijatelje, ki jih je tako zelo pogrešal. Katere, boste izvedeli, ko preberete slikanico? Razsuto listje bo pospravil, z novo pridobljenimi prijatelji pa užival in se igral.

  • Beti Južnič

JOGAN, DUNJA: SREČKOV KOVČEK
Založba Zala, 2017
Srečko je bil neznansko nesrečen fant, ki je s sabo nosil gromozanski kovček, v katerega je spravil vse, kar ga žalostilo, prestrašilo in tako ali drugače prizadelo. Kovček je bil poln temnih stvari in je postajal vse težji in težji. Nekoč, ko je Srečko zaspal na travniku, pa se je radovedni deček priplazil do kovčka in ga odprl …
Slikanica s čudovitimi ilustracijami Dunje Jogan, Tržačanke in svetovljanke, ki razstavlja v Italiji in drugod po svetu in je bila leta 2015 za slikanico Slon na drevesu nominirana za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, nas opominja, da temnih stvari ni dobro potiskati v kovčke, ampak jih spustiti, da odletijo stran in na ta način dopustiti, da nas praznih rok objame sreča.
Iz knjige: »Babica je Srečku govorila, da za dežjem vedno posije sonce in da se za vsakim hribom odpre dolina.«

  • Pia Marincelj

UROŠ GRILC: O PASTIRJIH IN ŠKRATIH S KRVAVCA

Škrateljc, 2017

V prvencu nekdanjega ministra za kulturo z naslovom Mali plac škratje povzročijo razdejanje na Ljubljanskem barju, v naslednji knjigi za otroke O pastirjih in škratih s Krvavca pa nadloge zavzamejo čaroben planinski svet Krvavca. Mali hudobneži se poigrajo z Lučko in Ažbetom, ki prav tega dne prvič sama za tri mesece ženeta živino v gore in jima povzročajo nevšečnosti. Ko mlada pastirca spoznata, kdo jima jo je zagodel, planino zajame strašna nevihta – kadar škratje zaslišijo svoje ime, privrejo na planino z vseh koncev in uganjajo najhujše hudobije. Še dobro, da obstaja predmet, s katerim jih je moč ugnati! Slikanica, ki oživlja slovenske legende in krepi nacionalni ponos ter nas vrača v čas Kekca in Pastircev, je opremljena z zemljevidom in škratjo abecedo ter je kot nalašč za burjenje otroške domišljije in odlična spremljevalka ob izletu v gore, še najbolje po Poteh pastirskih škratov na Krvavcu, kjer nudijo pravljična doživetja za vso družino.

Iz knjige:

»Nekoč, ko ajdovskih deklic ni bilo več, so se na Krvavec pripodili ….« Ažbe malo počaka, kot da bi preverjal, ali nemara kdo prisluškuje, nato šepetaje nadaljuje: »… škrati. In to tisti najzlovolnejši med vsemi škrati – pastirski škrati.«

  • Pia Marincelj

Slonom vstop prepovedanLISA MANTCHEV: SLONOM VSTOP PREPOVEDAN

Grafenauer, 2018

Ilustracije: Taeeun Yoo

Dan hišnih ljubljenčkov je. Na srečanje v klub pridejo otroci s svojimi mačkami, psi in ribami. Na srečanje želi priti tudi deček, ki ima zelo nenavadnega hišnega ljubljenčka: slončka. Ko prispeta na dogodek, pa ju na vratih preseneti napis: “Slonom vstop prepovedan”. Razočarana in z žalostjo v srcu odideta. Na poti srečata deklico s hišnim ljubljenčkom, ki na srečanju ravno tako ni bil zaželen in z dečkom se skupaj domislita, da bosta ustanovila svoj klub hišnih ljubljenčkov, v katerem bodo dobrodošli prav vsi. Nežna, ljubka slikanica, ki govori o čarobnosti pravega prijateljstva, lepoti sprejemanja drugačnosti in spoštovanja vsakogar, ne glede na barvo, velikost in obliko.

Iz knjige: »Če imaš za ljubljenčka slončka, je težava v tem, da zelo izstopaš. Nihče drug nima slona

  • Pia Marincelj

STEPHENS, HELEN: KAM SKRITI LEVA ZA BOŽIČ

Morfemplus, 2018

Slikanico z naslovom Kam skriti leva za božič je ustvarila angleška avtorica Helen Stephens, v njej pa spoznamo punčko Iris, ki ima nenavadno domačo žival – leva. Lev je prijazen in prav vsi v njenem mestu, ju poznajo. Za božič mora s starši na obisk k teti Sari. Obiska se veseli, a kaj ko mora svojega ljubljenega levčka pustiti doma, saj ga v mestu, kjer živi teta Sara, ne poznajo in bi se ga zelo prestrašili. Žalostna sta oba, tako Iris, kot levček. In tu se naša zgodba začne. Kaj se zgodi, preberite, zaupno vam lahko namignemo samo to, da bodo Iris in njena družina ostali brez božične večerje. Slikanica je prava uspešnica in po njej so že naredili gledališko predstavo, ki jo bomo, upamo, videli tudi pri nas.

  • Beti Južnič

JARMAN, JULIA: DVE SRAMEŽLJIVI PANDI

Epistola

Vsi jih imamo radi, ker so tako ljubke, prijazne in zabavne. Pande imajo še eno zanimivo lastnost, so namreč zelo sramežljive.  Angleški avtorici, Julia Jarman, ki je napisala zgodbo in Susan Varley, ki jo je tudi ilustrirala, sta opisali, kako sta pandi Pandora in Pando premagali svojo sramežljivost in postali prijateljici. To ni bilo nič kaj enostavno, kljub temu, da sta se dolgočasili in vedeli, da bi se bilo lepše igrati v družbi. Vendar nobena ni premogla toliko poguma, da bi drugo povabila: “pridi k meni, se bova igrala”. Ko sta sramežljivost premagali, sta veliko lepše živeli. Bili sta srečni in vse misli sta si lahko zaupali, skupnih iger in zabave jima ni nikoli zmanjkalo. Slikanica je namenjena otrokom starim od 4 do 8 let in sporočilo je jasno: sledi svojemu srcu in izrazi svoja čustva tistemu, ki ti je všeč. Prijatelje ni tako težko najti, če jih iščeš s srcem in odkritostjo.

  • Beti Južnič

Medtem ko spišGABRIELLA BALLIN: MEDTEM KO SPIŠ

Ilustracije: Daniela Volpari

Epistola, 2019

Ste kdaj razmišljali, kaj se dogaja na drugem koncu Zemlje medtem ko se vi brezskrbno potepate po sanjskih svetovih? Kaj medtem delajo levi v Afriki, otroci na Kitajskem, kenguruji v Avstraliji in ljudje v New Yorku ali Tokiu? Kratka prikupna slikanica je kot nalašč in za radovedne malčke, s katerimi lahko skupaj razmišljamo o nenehnem vrtenju Zemlje in časa, ki se nikdar ne ustavi.

»V Kanadi si je medved pravkar privoščil prigrizek. Medtem ko spiš, se svet skupaj s svojimi prebivalci vrti naprej …«

  • Pia Marincelj

Sedeti pri miru kot žabaELINE SNEL: Sedeti pri miru kot žaba: vaje čuječnosti za otroke (in njihove starše)

Cangura, 2019

Ta prikupna knjižica z zabavnim naslovom je čudovit uvod v meditacijo čuječnosti. Svetovna uspešnica je namenjena otrokom in njihovim staršem. Na preprost in dostopen način opisuje, kaj je čuječnost in kako lahko opisane vaje vašemu otroku pomagajo, da se umiri, postane bolj osredotočen, lažje zaspi, se otrese skrbi, obvlada jezo, izboljša koncentracijo, obvladuje težavna čustva in na splošno postane bolj potrpežljiv in pozoren. Enostavne meditacijske vaje za otroke v starosti med 5 in 12 let so dostopne na priloženem CD-ju.

Iz knjige: »Žaba je izjemno bitje. Zmožna je visokih skokov, vendar pa lahko po drugi strani sedi izjemno mirno. Čeprav se zaveda vsega okrog sebe, se ne odziva takoj. Žaba mirno sedi, diha in hrani svojo energijo, namesto, da bi takoj naredila, kar ji prvo pade na pamet

  • Pia Marincelj

JAY, ALISON: ČEBELA IN JAZ

Epistola, 2016

Slikanica Čebela in jaz govori o nenavadnem prijateljstvu med čebelo in deklico. Čebela deklico prestraši ko nepričakovano prileti v sobo, a le na kratko. Kmalu spozna, da gre za prijazno čebelo, s katero skupaj odkrivata naravo in okolje. Gre za pravo slikanico, saj angleška avtorica Alison Jay zgodbo pove samo s slikami. Besedilo ni potrebno, saj ilustracije nazorno spremljajo junakinji na njuni zanimivi poti. Slikanica je torej zelo primerna za skupno pregledovanje slik in oblikovanje svojih zgodb med odraslimi in otroci, ki še ne berejo. Na koncu knjige pa je še nekaj nasvetov o tem, zakaj in kako skrbeti za čebele. In seveda tudi pomemben nasvet: čebel se nikoli ne dotikaj, saj te lahko pičijo. Zanimivo jih je opazovati in občudovati, saj vemo, da njihovo letanje pomeni dobro letino pridelkov in seveda medu. In na koncu še: velika pohvala je, če vam kdo reče, da ste pridni kot čebelica!

  • Beti Južnič

BERNE, JENNIFER: NA ŽARKU SVETLOBE

Celjska Mohorjeva družba, 2017

Branje knjig je potovanje, ko beremo, se učimo in izobražujemo. Prav je, da z branjem začnemo čimbolj zgodaj. Sprva nam berejo tisti, ki že znajo, nato začnemo brati samostojno in kasneje beremo drugim, tako se sklene krog branja in poslušanja. Genialni Albert Einstein, se je tega zelo zavedal. Tako je zapisal: »Če želite, da bi bili vaši otroci inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili vaši otroci zelo inteligentni, jim berite še več pravljic.« Biografsko zgodbo o Albertu Einsteinu Na žarku svetlobe je ustvarila ameriška avtorica Jennifer Berne, razgibane ilustracije pa je prispeval ruski ilustrator Vladimir Radunsky. Spremlja Einsteinovo razmišljanje in razvoj od malih nog do odraslosti. Že kot otrok je doumel, da na svetu obstajajo skrivnosti, skrite in tihe, neznane in neopažene. Zato je začel veliko brati se učiti in logično povezovati. Počasi, postopoma in z vztrajnostjo, je začel odkrivati skrivnosti sveta in vesolja. Odkrival je skrivnosti svetlobe, gibanja in časa. Njegova odkritja so omogočila človeštvu nesluten
napredek in dosežke. Zato ima v zgodovini človeštva posebno mesto in vlogo. Ne moremo vedeti, kakšni bodo naši otroci ko odrastejo, a moramo jim omogočiti, da bodo lahko izkoristili vse dane možnosti. Načinov je veliko, kako bi dosegli zadane cilje, lahko pa verjamemo Albertu Einsteinu, da je branje pomembno in tega ne smemo pozabiti. Namreč, ko so Einsteinu očitali, da branje pravljic vendar ne more pomeniti intelektualnega razvoja,
jim je pojasnil, da je ravno obratno. Branje domišljijskih zgodbic vzbuja otrokovo ustvarjalnost, kar je pogoj za inteligenco.

  • Beti Južnič

DORIA, JULIA: CVETEK, KI SE NI HOTEL ZMOČITI

Doria, 2017

Slikanico z naslovom Cvetek, ki se ni hotel zmočiti je napisala slovenska avtorica Julia Doria. Pomlad zbudi seme sončnice, ki previdno pokuka iz zemlje. Ta letni čas ima še eno lastnost, pogosto in obilno dežuje kar je všeč rastlinam, nam pa malo manj. Tudi naša rastlinica ni bila preveč vesela dežnih kapelj, kar bala se jih je malo. Toda strah je bil odveč, cvetek je postajal vse večji in močnejši. Seveda, saj raste tudi zaradi dežja, ki zaliva zemljo. Pa še nekaj, saj vemo, da za dežjem vedno posije sonce, ki ga sončnice tako zelo ljubijo, da za njim obračajo glave. Ljudje imamo po navadi rajši sonce, manj nam je všeč vlaga, luže in dežniki, ki jih moramo po takem vremenu nositi s seboj. Vendar vemo, da bo voda, ki jo dež tako radodarno razliva te dni, koristno uporabljena. Sonce pa bo dokončalo delo, ki ga je začel dež in iz pomladi naredilo najlepši letni čas.

  • Beti Južnič

CANKAR , IVAN in ŠKERL, PETER: SKODELICA KAVE
Miš, 2018
Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti, ki se nam približuje z 11. decembrom, je v letošnjem letu izšlo kar nekaj ponatisov njegovih del. Založba Miš je izdala samostojno slikanico slavne Skodelice kave z izvirnim besedilom iz leta 1974, ki je tokrat prvič v celoti ohranjeno. Slikanica je namenjena vsem generacijam. Mojstrske, temačne in ekspresionistično navdahnjene ilustracije Petra Škerla besedilo ne le krasijo, temveč so mu enakovredne in zgodbo ter njeno ozadje celo dopolnjujejo s pripovedovanjem svoje zgodbe. Ilustrator je letos za Skodelico kave prejel tudi nagrado Kristine Brenkove za najboljšo slovensko slikanico. Ker je slikanica dvojezična (tudi v angleškem jeziku) lahko predstavlja zanimiv spominek za turiste, ki jih zanima izvirna slovenska literatura.

Iz knjige: »Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni, komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju na
duri, po srebanju čaja. Le malo grehov je napisanih v katekizmu in še tisti niso poglavitni. Če bi bilo srce spovednik – dolga in strašna spoved

  • Pia Marincelj

PODGORŠEK, MOJICEJA: IVAN IN SKODELICA KAVE

Epistola, 2018

Eden najpomembnejših slovenskih pisateljev, Ivan Cankar, sicer ni pisal za otroke, zato je razumevanje njegovega dela, predvsem romanov in dram, težko pojasniti otrokom. Mojiceji Podgoršek je to uspelo s priredbo ene najbolj znanih tematik Ivana Cankarja, njegove črtice o Skodelici kave. S pomočjo ilustratorke Daše Simčič, ki je zgodbi dodala ilustracije, oživita Cankarja (z njegovimi prepoznavnimi brki) in vpogled v ta čas. V Cankarjevem času je bila prava kava redko na voljo, samo bogatejši so si jo lahko privoščili. Mama prinese Ivanu skodelico prave, mamljivo
dišeče kave. Ivan, ki mu pisanje ni šlo najbolj od rok in zaradi tega ni bil ravno najboljše volje, ker ga je pri pisanju zmotila, jo grobo in nevljudno zavrne. Četudi mu je bilo že naslednji hip žal nesramnih besed, je bilo prepozno. Na materino prijaznost je odgovoril z nesramnostjo. Zgodba je prirejena tako, da je razumljiva za otroke, ki se včasih neustrezno odzovejo. Pojasniti jim moramo, da ni prav, če so brez vzroka nesramni in jezikavi. Četudi jim je kasneje žal, morajo vedeti, da takšno vedenje in žaljive besede bolijo, tako kot so bolele tudi Ivanovo mamo.

  • Beti Južnič

DONALD, ALISON: KNJIŽNIČAR KOSMATINEC

Skrivnost, 2016

Slikanica Knjižničar kosmatinec je prvenec kanadske avtorice Alison Donald. Slikanica je nastala na osnovi izkušenj, ki jih ima, ko sodeluje z knjižnicami pri različnih projektih, ki so namenjene spodbujanju branja pri otrocih. Zgodba se začne, ko otroci nestrpno, polni pričakovanja, v knjižnici tiho čakajo, da jim knjižničarka pravljičarka pove zgodbo. Vedo, da knjižničarka nikoli ne zamuja, zato se čez nekaj časa lotijo njenega iskanja. Najdejo čudne sledi, lepljivo mizo in  razmetane knjige. In seveda na koncu tudi novega knjižničarja. Ta jim obljubi, da bo prebral zgodbo takšno: napeto, srhljivo, zanimivo, o medvedih. Zgodba je zelo doživeta, kaj ne bi bila, saj je novi knjižničar – pravi kosmatinec medved. Otroci so navdušeni, take knjige in tako doživetega branja še niso slišali. A nič hudega, slikanica se konča srečno. Na koncu še izvemo, zakaj ni bilo knjižničarke in zakaj je bil medved v knjižnici.

  • Beti Južnič

PARKER, DANNY: MONIKA IN MIJA

Skrivnost, 2016

Današnjo slikanico je napisal angleški avtor Danny Parker, ki pa zadnjih petnajst let živi v Avstraliji. V obeh državah so vlaki sodobni, hitri in udobni, zato ni čudno, da se zgodba, ki jo popestrijo lepe ilustracije, dogaja na vlaku.  Slikanica govori o prijateljstvu dveh deklic, Monike in Mije. Ko se dopoldne vkrcata na vlak, se začne tudi potovanje njunega prijateljstva. Igrata se, skačeta, malce tudi nagajata staršem in sopotnikom. Toda vožnja je dolga in deklici se je naveličata. Iz dolgočasja pride slaba volja in iz malenkosti zraste velik spor. Toda prijateljstvo je močnejše od malih razprtij. Čudovit opis tega, kako se takšen spor zgladi, je avtor doživeto napisal samo tako, da je te spore opazoval pri svojih otrocih.

  • Beti Južnič

TRAMPUŽ, LJERKA: MIŠKA, SLONČEK IN MUZEJSKO MORJE

Prirodoslovni muzej Slovenije, 2017

Muzejska svetnica v Prirodoslovnem muzeju Ljerka Trampuž je ustvarila serijo slikanic z junakoma Miškom in Slončkom in tako otrokom na poljuden način predstavila muzejsko zbirko. Zadnja iz te serije je slikanica z naslovom Miška, slonček in muzejsko morje, ki predstavlja vodnik po morski zbirki muzeja. Vodnica Maja pelje prijatelja skozi morski svet, ki nas v domišljiji spomni ali pa pripravi na poletje in morske dogodivščine. Spoznamo različne živali, ki živijo v morju, od zanimivih školjk, malce neprijetnih morskih ježkov, če nas zbodejo, pa vse do hudih morskih psov. Še posebej zanimiva je predstavitev želve, glavate karete, ki pa jo zelo ogrožajo prav odvržene plastične vrečke, katerih uporabo v zadnjem času poskušamo močno omejiti. Prijetna slikanica, ki jo lahko vzamemo v roke tudi, če ne mislimo takoj obiskati Prirodoslovnega muzeja. Pričara nam poletno vzdušje in počasi se lahko pripravimo na poletje in uživanje v vsem, kar nam ponuja morje.

  • Beti Južnič

DAVIES, NICOLA: BELI MEDVED

Učila, 2006

Beli medved, ki mu rečemo tudi severni ali polarni medved, je največja zver na svetu. Živi na Arktiki in je tudi popolnoma prilagojen življenju v okolju večnega snega in ledu. Tamkajšnji prebivalci Inuiti, ki jim mi rečemo Eskimi, ga spoštljivo imenujejo nanuk. Že res, da je medved, a je zelo različen od vseh drugih medvedov, nas v izjemno poučni slikanici z naslovom Beli medved pouči angleška avtorica Nicola Davies. Avtorica je namreč zoologinja in je slikanico napisala tako, da o belem medvedu piše strokovno, na razumljiv način, da postane zgodba zanimiva tudi manjšim otrokom. Gary Blythe je znan ilustrator slikanic za otroke, svoje izkušnje je prenesel v slikanico, natanko tako, da ilustracije sledijo strokovnemu besedilu. In v čem se beli medved razlikuje od ostalih medvedov? Veliko večji je, odrasli samci lahko tehtajo tudi do 800 kilogramov. Plava v ledeno mrzlem morju, tudi do sto kilometrov brez počitka. Naj se zgodi karkoli, belemu medvedu je vedno toplo, kar je na mrzli Arktiki še kako pomembno. Ima temno kožo, dlake so nekaj posebnega, videti so bele, v resnici pa so votle in polne zraka. To je le drobec zanimivih podatkov, ki jih lahko preberete in vidite v tej strokovni slikanici. Primerna je tudi za branje z mlajšimi otroci, saj nam odstre skrivnostni svet Arktike in predstavi, kako se bivanje živali prilagodi življenju tudi v najbolj negostoljubnih okoljih.

  • Beti Južnič

TATARNIKAVA, SVIATLANA: KJE RASTEJO PIŠKOTI?

Obzorja, 2017

Slikanica, ki jo je napisala in ilustrirala beloruska avtorica Sviatlana Tatarnikava, govori o sladicah, in sicer o piškotkih. Male  sladkosnedne miške bi želele vedeti, kje rastejo piškotki, ki jih imajo tako rade. Razmišljajo o tem, ali mogoče rastejo na travnikih, med cvetlicami, ali pa na drevesih. Mama miš si vzame čas in jim natančno razloži, kako v resnici pridemo do okusnih piškotkov. Od semena, ki ga posadimo v zemljo, do testa, ki ga bo zamesila mama, do dišav iz pečice, dokler niso na mizi okusni piškotki. Imenitna knjiga za otroke, ki radi pomagajo pri pripravi okusne hrane. To so zagotovo prav vsi otroci, samo motivirati jih moramo. Če imate možnost in radi preizkušate nove jedi, pri pripravi uporabite tudi sojo, ob klasični moki. Še posebej se dobro kombinira z dobro, črno moko. Če pa vam ni toliko do novosti, pa naredite navadne piškotke z vašimi otroci. Glavno je, da vsem teknejo.

  • Beti Južnič

VANDOT, JOSIP: KEKČEVE ZGODBE

Že sto let je minilo, odkar je Kekec postal eden najbolj prepoznavnih knjižnih likov v Sloveniji. Dodatno so mu utrdili prepoznavnost še trije filmi, ki so ime Kekca prenesli po Evropi. Predvsem so bili odlično sprejeti v vseh alpskih deželah, ker je kultura in življenje ljudi podobna in tudi širše. Ne smemo pozabiti na Kekčeve pesmi, ki so postale kar ljudske in seveda del slovenske kulturne zakladnice. Josip Vandot je bil mladinski pisatelj in zaveden Slovenec in like, ki jih je tako živo ustvarjal, je črpal iz slovenskega naroda. Med drugo vojno so ga okupatorji zaradi njegovega pogleda na svet izgnali, tam je tudi je umrl. Kekcu je pripisal lepe lastnosti, ki bi jih želeli tudi od naših otrok. Kekec je bister, iznajdljiv, dober, pogumen, a tudi navihan in razigran. Živi v idilični vasici sredi pravljičnega sveta alpskih gora. Pomaga ljudem, ko le lahko, pogosto tako, da zna povezati in izvabiti vse najboljše iz ljudi, ki tam živijo. Samo spomnimo se zdravilnih kapljic botre Pehte, ki pomagajo slepi Mojci. Ali kako je pomagal prijaznemu Kosobrinu, ko ga je preganjal hudobni Bedanec. Kekčeve zgodbe so doživele veliko ponatisov in različnih izdaj. Verjamem, da imate kakšno tudi doma. Če pa jih nimate, pa lahko vedno pridete v našo knjižnico in si jih izposodite. Kljub časovni oddaljenosti nam je pravljični Kekčev svet, kot ga je ustvaril pisatelj Vandot, še vedno blizu in se lahko otroci in odrasli vanj potopimo, uživamo v prigodah junakov v čudovitem alpskem svetu.

  • Beti Južnič

MILNE, TERRY: ČARLI, TI SI CAR

Epistola, 2018

Glavni junak zgodbice je majhen pes, jazbečar Čarli. Knjigo je napisala južnoafriška avtorica Terry Milne in jo naslovila Charlie Star, kar lahko dobesedno prevedemo kot Čarli Zvezda. Gre za čudovito slikanico, z zanimivo zgodbo in prijetnimi ilustracijami. Čarli je poseben pes, rad ima vse urejeno in pravilno postavljeno, strah ga je vsega novega, drugačnega in nepričakovanega. Vse, do nekega dne, ko se zgodi nekaj nevarnega. Njegov prijatelj Jon se pri igranju zatakne v cev. Vsi poizkusi rešitve so neuspešni, dokler se Čarli ne domisli nekaj enkratnega. Reši prijatelja, a s tem tudi sebe, saj vidi, da se ni potrebno bati nepričakovanih in drugačnih reči. Slikanica je primerna za vse, ki psa že imate in tudi za tiste otroke, ki si psa želijo. Četudi gre za zgodbo, tisti, ki pse imamo in poznamo, vemo, da imajo v resnici radi rutino in red, tako kot jazbečar Čarli. Ljudje pa nismo takšni, nepričakovane in nove reči nas bogatijo.

  • Beti Južnič

STARLING, ROBERT: FERI JE JEZEN

Epistola, 2018

Tema današnje slikanice je jeza, ki ima vedno posledice za posameznika in še posebej na njegov odnos z okolico. Avtor je Anglež Robert Starling, glavni junak pa mali zmajček Feri. Feri je zelo jezljiv zmajček, vsaka malenkost ga ujezi, tako kot tudi marsikaterega otroka njegove starosti. Toda zmaji imajo, kot vsi vemo, lastnost, ki je ljudje nimamo, namreč bruhajo ogenj. Samo predstavljajte si, kaj se zgodi, če se zmajček Feri ujezi med nogometno tekmo. Puf, in nogometnega gola ni več, skuri ga. Seveda, s tako jezljivim in nevarnim nogometašem se nihče noče igrati. To ga užalosti in zateče se k svoji mami ter jo prosi za pomoč. Mama ga poduči, kako lahko zelo enostavno kroti svojo jezo.

  • Beti Južnič

BAN, TATJANA: MIŠKINA OZIMNICA

Tamaj, 2017

Živali si hrane ne morejo kupiti v trgovini ali oditi v gostilno na kosilo. Za domače živali poskrbimo ljudje, divje živali pa morajo skrbeti zase, same čez vso zimo. Današnjo slikanico je napisala in ilustrirala Tatjana Ban in pripoveduje o tem, kako za ozimnico skrbijo živali. Glavna junakinja je miška Pika, ki se odpravi nabrati svojo ozimnico. Na poti sreča medveda, zanj vemo, da si nabira tolščo pred zimskim spanjem. Tudi kravice se pridno pasejo, saj vedo, da jih pozimi čaka le suho seno. Pika je že skoraj obupala, vendar se ji le posreči in nabere svojo ozimnico.  Knjiga je napisana tako, da so besede kombinirane s slikopisi, risbami, ki v besedilu nadomeščajo besede. Torej primerna tudi za mlajše šolarje, ki se branja učijo. Zanimiva je za branje mlajšim otrokom in spodbuja tudi opravila v naravi. Če sami pridelamo vsaj del hrane, smo lahko ponosni.

  • Beti Južnič

KRALJIČ, HELENA: MOJ BRAT

Morfemplus, 2018

Slikanica z naslovom Moj brat govori o odnosu med starejšo sestro in mlajšim bratom. Napisala jo je slovenska pisateljica Helena Kraljič, ki ni samo uspešna pisateljica za otroke, temveč tudi aktivna založnica. Besedila je malo, saj je slikanica namenjena manjšim otrokom, zato so toliko bolj pomembne res bogate in razgibane ilustracije akademske slikarke Polone Lovšin. Vsaka trditev starejše sestrice o mlajšem bratu, ki se začne z pritoževanjem »vedno hodi za mano, ker je majhen in ljubek, mu vedno vsi ustrežejo…« in konča z prisrčnim »ker sem njegova starejša sestra in se imava rada«, je opremljena z ustrezno ilustracijo. Trditev nazorno predstavi v slikani obliki.

  • Beti Južnič

SMALLMAN, STEVE: PLAŠNI MEDVED

Učila, 2018

Medved v slikanici z naslovom Plašni medved, ki jo je ustvaril angleški avtor Steve Smallman, je prav takšen, kot bi za medveda v slikanici pričakovali, velik in prijazen. Nima prijateljev, saj je kljub svoji velikosti in moči izjemno plašen. Zato je toliko bolj vesel, ko dobi prijatelja, majhnega, a zelo pogumnega zajčka. Ta ga pouči: “Čeprav si majhne postave, si lahko od znotraj velik. Samo najti moraš pogum v sebi.” Ko lisica skoraj odnese sicer pogumnega, toda malce neprevidnega zajčka, se v medvedu zbudi skriti pogum, lisica prestrašeno zbeži pred grozovitim  kosmatincem. Kmalu se stemni in nova prijatelja se skupaj odpravita domov. Prijetna slikanica, s posebnim naukom, pogum nosimo v sebi.

  • Beti Južnič

MOJICEJA PODGORŠEK: POTOVANJE MALE PLASTIČNE VREČKE

Epistola

Ko so pred več kot petdesetimi leti izumili plastično vrečko, je bilo to videti, kot zelo koristen izum. Danes ne mislimo več tako in plastične vrečke, kljub njihovi koristnosti, vidimo kot eno največjih groženj okolju, saj so praktično nerazgradljive in v naravi obstanejo več sto let. Knjiga z naslovom Potovanje male plastične vrečke obravnava problematiko trajnih nakupovalnih vrečk, zgodbo pa predstavi na prijeten in zanimiv način. Ilustracije je prispevala Daša Simčič. Posebej bi želeli opozoriti na uvodne besede znane klimatologinje prof. Lučke Kajfež Bogataj, ki so namenjene odraslim, napisane pa tako, da zlahka prenesemo otrokom širše vedenje ob prebiranju knjige. Spremljamo nastanek plastične vrečke od njenega prvega dne v tovarni. Pripeljejo jo v trgovino, kjer čaka na kupce. Fantek jo vzame ter vanjo naloži jabolka. Saj je plastična vrečka temu tudi namenjena, mar ne? Toda, kaj storiti z vrečko potem, ko je ta svojo nalogo opravila? Ne smemo je zavreči v naravi, sicer jo odnese veter, tako kot se je to zgodilo naši majhni vrečki, ki je po nenavadnem potovanju pristala v morju. Plastična vrečka onesnažuje okolje in zelo grdo jo je videti na tleh. Zato plastične odpadke, ko jih ne potrebujemo več, damo v za to namenjene zabojnike rumene barve. Tako varujemo naravo in omogočamo recikliranje plastične embalaže in njihovo ponovno predelavo. Na potovanje v naravo se rajši odpravimo mi sami, skrbno pospravimo smeti za sabo, da bomo vzgled za ostale, kajti planet na katerem živimo, je samo eden.

  • Beti Južnič

PEKLAR, ANDREJA: FERDO, VELIKI PTIČ

KUD Sodobnost International, 2016

To je slikanica brez besedila, ki ga zamenjajo zgovorne ilustracije. Zanimivo je to, da lahko prav vsak z nekaj domišljije, pove svojo zgodbo. Ferdo je izjemno velik in močan, a tega ne zlorablja. Nasprotno, svojo velikost in moč uporablja za to, da vsem pomaga. Z otroci se igra, odraslim pomaga pri delu, skrbi za različne živali. Kot se to pogosto zgodi, mu za njegovo pomoč in prijaznost niso dovolj hvaležni. Ilustracije so nanizane tako, da nas opozarjajo, da bodimo hvaležni vsem, ki nam pomagajo. Četudi včasih kdo nehote naredi kakšno napako! Ljudje le spoznajo, da je bil Ferdo samo zelo žejen, ko je popil jezero. Ko je začelo obilno deževati, se je jezero spet napolnilo. Ferda pa nagradijo za vsa dobra dela, ki jih je storil za ljudi.

  • Beti Južnič

HART, OWEN: RADA TE IMAM IZ VSEGA SRCA

Medvedi se znajo imenitno ubraniti mraza, enostavno se zatopijo v zimsko spanje. Slikanica Rada te imam iz vsega srca, ki jo je napisal angleški avtor Owen Hart, opisuje mamico medvedko in njenega sinčka, ki se zbudita iz zimskega spanja v toplo spomlad. Odideta na pot in doživljata različne pustolovščine. Iz hladnih ledenih krajev prideta do toplejših poljan, na kateri najde medvedek svojo prvo rožo. Dnevi so vse toplejši in srečujeta vse več različnih živali. Toda medvedek postane žalosten, pomisli na to, da bo nekoč moral sam na pot, saj bo kmalu odrasel. Seveda toplota ni samo temperaturni pojav, materina toplota je v resnici čustvo, ki povezuje mater s svojim otrokom. Medvedka ga tolaži in mu pove, da bo njena ljubezen, tudi takrat, ko bo odrasel in daleč stran, vedno z njim. Res je ljubezen takšna, da nas vedno greje in ob pomanjkanju ljubezni nas zelo zebe in mrazi, četudi je temperatura okoli nas ravno prava. Lepa slikanica, ob kateri lahko z otroci spregovorimo o toploti in mrazu na drugačen način.

  • Beti Južnič

KERMAUNER, AKSINJA: ŽIGA ŠPAGET GRE V ŠIRNI SVET

Miš, 2010

Okolje dojemamo na različne načine, predvsem z različnimi čutili. Največ, torej 80% vseh podatkov iz okolja sprejemamo z vidom. Vid nam omogoča proces gledanja in videnja, je eden najpomembnejših delov človeka, zaradi katerega dobro in varno delujemo v okolju. Zato sta slabovidnost in slepota, zelo huda težava s katero se človek lahko sreča v svojem življenju, še hujši izziv je za otroke. Toda človeštvo je razvilo v svoji zgodovini tudi orodja s katerimi to težavo omilimo. Predvsem zato, ker se danes zavedamo, da slepi in slabovidni, zaradi svojih telesnih pomanjkljivosti niso nič slabši kot ostali in lahko enakovredno prispevajo k dobrobiti družbe. Branje je izjemno pomembno za ustrezen razvoj vsakega človeka. Zato ga omogočamo tudi slepim in slabovidnim, ki  radi posegajo po knjigi in veljajo za dobre bralce. Običajnega tiska ne morejo brati, lahko pa poslušajo govorečo knjigo, taki rečemo zvočnica, berejo v Braillovi pisavi ali v povečanem tisku. Žal je takšnih knjig premalo in morali bi si prizadevati, da bi jih bilo vse več. Informacijska tehnologija ponuja vedno nove možnosti slepim in slabovidnim, omogočeno jim je poslušanje knjig in uporaba svetovnega spleta. Nikakor ne smemo pozabiti na Braillovo, posebno pisavo, ki je omogočila branje slepim. Slikanico Žiga špaget gre v širni svet je napisala Aksinja Kermauner, ki že več kot trideset let poučuje slepe in slabovidne. Ilustracije Zvonka Čoha lahko gledamo, pa tudi otipamo. Besedilo je napisano poleg običajnega tiska tudi v brajlici. Simpatična slikanica govori o špagetu, ki noče biti skuhan in zato pobegne iz lonca. Na svoji poti sreča jabolko, ki se ga zelo prestraši, saj misli, da je zaradi svoje oblike, posebna zvrst črva. Simpatična slikanica, ki jo lahko beremo kot vsako drugo slikanico, četudi nosi dodatno sporočilo. Ob njej lahko bolje razumemo težave, ki jih imajo slepi in slabovidni in jih tudi razložimo našim otrokom.

  • Beti Južnič

MAKAROVIČ, SVETLANA: VEVERIČEK POSEBNE SORTE

Miš, 2007

Svetlana Makarovič je zagotovo ena najbolj prepoznavnih in branih slovenskih avtoric. Tudi statistika v okviru knjižničnega sistema COBISS+, ki meri število izposoj, jo uvršča v sam vrh izposojenih knjig v slovenskih knjižnicah. Številne slikanice za otroke, ki jih je napisala Svetlana Makarovič so uspešno zaživele tudi kot gledališke ali lutkovne predstave. Knjižni junaki Svetlane Makarovič so največkrat živali. Te so vedno nekaj posebnega, drugačne od drugih. Tudi zgodba z naslovom VEVERIČEK POSEBNE SORTE je takšna. Veverica Puhanka, je nekega aprilskega deževnega dne skotila kar pet majhnih, golih veveric. Te so kot se za veverice spodobi, živahne in poskočne, le najmlajši veveriček Čopko je malce drugačen. Ne more tako skakljati in se oprijemati vej, kot njegovi sorojenci. Čopko je namreč drugačen, ena od tačk ni zrasla pravilno. To je huda pomanjkljivost za vsako veverico in Čopko je zelo nesrečen, ker ne more početi vse tisto, kar si želi in kar počnejo ostali. Toda vedno mu dobro dene podpora njegovih najbližjih. Drugačnost ni omejitev, ima možnosti in priložnosti za nove, drugačne izzive, le najti in prepustiti se jim mora. Tudi naš veveriček je poskušal in našel svoje znanje in veselje, njegova pomanjkljivost mu je omogočila drugačno, še bolj zanimivo in polno življenje. Ves čas je opazoval svet okoli sebe, se učil in spoznaval stvari, ki jih drugi ne zaznajo. Tako postane Čopko najpametnejši in najbolj izkušen veveriček v vsem gozdu.

  • Beti Južnič

ŠOLC, IVANA: MAVRIČNI ZAKLAD

Mladika, 2017

Zanimive, barvno razgibane ilustracije za slikanico Ivane Šolc je prispeval Mark Jordan, ki ga bolj poznamo kot uspešnega ustvarjalca industrijskih logotipov. Slikanica povezuje razumevanje barv s ponazarjanjem čustvene inteligence in je namenjena otrokom in mogoče še bolj njihovim staršem. Glavna junaka sta prijatelja Stella in Mark, ki med igro v gozdu najdeta skrinjico z zlato ključavnico. V skrinjici so barviti kamenčki: rumeni, oranžni, rdeči, rožnati, vijolični, modri in zeleni. Vsak ima svojo zgodbo, posebno čarovno lastnost, ki jo razodene, ko kamenček vzameta v dlan. Zeleni kamen dragulj pravi takole: “Jaz sem štiriperesna deteljica, vsa srčasta, prinašam srečo in veselje na vse štiri konce sveta…” Modri začne s temi besedami: “Jaz sem morje, široko in globoko, segam do konca sveta…” Torej dragi starši, vzemite knjigo in jo preberite skupaj s svojimi otroci. Vsaka dobra knjiga je tako kot v tej slikanici, lep barvit kamenček v mozaiku, s katerim pomagate svojim otrokom, da si izoblikujejo značaj in, če uporabimo strokovni izraz, dvignejo svojo čustveno inteligenco.

  • Beti Južnič

PREGL, SANJA: LJUBEZNI JE ZA VSE DOVOLJ

Morfem, 2011

Slikanico je napisala mlada slovenska pisateljica Sanja Pregl, ki v svojih delih pogosto obravnava družinsko tematiko. Tudi Ljubezni je za vse dovolj je takšna. Ljubezen odkriva tam, kjer je v resnici doma, v družini. Glavna oseba je deklica Zala, ki je srečna zato, ker jo imajo radi in ona ima rada svojo družino. Toda to ni zgodbica o še eni običajni srečni družini. Starša sta namreč ločena. Mala Zala ni prav nič žalostna, postala je ljubljenka maminega novega partnerja in očetove partnerice, z njo so vsi prijazni in jo imajo radi. Tudi babic in dedkov ima več, kar šest, in Zala ima vse enako rada. V začetku marsikdo tega ni razumel, toda Zala ve, da ljubezen nima omejitev, rad imaš lahko vse. Lepe ilustracije prikupne Zale, ki jih je oblikovala ilustratorka Maja Lubi, še poudarijo sporočilo slikanice. Ni nujno, da so otroci talci ali žrtve nerazumevanja ali težav, ki jih lahko imajo med seboj odrasli.

  • Beti Južnič

ŠTEGER, ALEŠ: KURENT

Mladinska knjiga, 2015

Nekaterim je zima mrzla in neprijazna in si želijo tople in prijazne pomladi, ki jo že težko čakajo. V slovenskem ljudskem izročilu je ta prehod zavit v nekaj mističnega, narava pa v tem času dobi pomočnike, ki jim rečemo Kurenti. Kurenti niso samo pustne šeme, so predvsem znanilci pomladi, novega življenja in veselja, ki ga ob tem doživljamo. Izvor kurenta je zavit v skrivnost. Današnja slikanica z enostavnim naslovom Kurent nam prikazuje različico zgodbe o tem, kdo naj bi kurent bil in kako je nastal. Bil je pastir pri bogatem kmetu in se po koncu služenja odpravi po svetu. Na tej poti je srečeval veliko revežev in beračev, ki jim je toliko časa pomagal, da je ostal brez vsega zaslužka. A za svojo dobroto je bil nagrajen s čudežnimi predmeti, goslicami, puško in sodčkom, s katerimi je še naprej pomagal ljudem, dokler se ni vsega naveličal. A tudi po smrti se vsako leto ob istem času vrača v ovčjem kožuhu, opasan s kravjimi zvonci in z ježevko v roki in redno pomaga pregnati zimo.

  • Beti Južnič

KUNAVER LIČEN, POLONA: SKRIVNOSTNI GOZD
Narava, 2017
V izvirni slikanici tri radovedne prijatelje nenavaden zvok z jase na robu gozda zvabi globoko v mrak visokih dreves. »Ke ke ke skip skip skop ki ke uakouako ke ke,« se oglaša skrivnostno bitje. Le kdo bi lahko to bil? Na poti skozi gozd se prijatelji srečujejo s številnimi prijaznimi živalmi ter občudujejo lepoto narave in tako premagujejo strah pred velikim gozdom. Tudi vas zanima, katera je nenavadna žival, ki jo iščejo Veno, Ruta in Oskar? Ilustracije Anje Kranjc v kombinirani tehniki (kolaž, voščenke, tempera …) slikanico pomembno obogatijo in nas vodijo skozi čarobni svet, kjer je vsak prizor zaznamovan z določeno barvno shemo.
Iz knjige:
»Čudni zvoki so za trenutek potihnili, nato pa so otroci spet zaslišali nenavadno oglašanje, ki je bilo malo podobno ptičjemu žvrgolenju, malo opičjim krikom in malo slonjemu trobljenju …«

  • Pia Marincelj